Nedeljska reportaža

Pred 100 leti so na Dolenjskem odkrili Županovo jamo, eno izmed lepših turističnih jam pri nas. Ima 7 podzemnih dvoran, bila je kulisa za snemanje filmov, je pa tudi zanimiv kraj za tiste, ki jih zanima podzemni svet – ne le za jamarje, ki lahko dostopajo do predelov, ki obiskovalcem niso dostopni, temveč tudi za tiste, ki želijo izvedeti več o živalih v jami. V tokratni Nedeljski reportaži tako ne bomo občudovali le kapnikov, temveč tudi podzemni živalski svet - jesensko obdobje je na primer zelo zanimivo za opazovanje netopirjev, ki v jamah najdejo zatočišče.

Minuli vikend je potekal 14. festival Grosuplje v jeseni, nedeljsko dogajanje pa se je preselilo nekaj kilometrov stran od Grosuplja - nad vas Cerovo. Tam stojita lepo ohranjeno obzidje in cerkev: protiturški tabor, ki letos praznuje 500 let. Dan tabora je pričaral pravo zgodovinsko vzdušje s stojnicami, kulinariko, z delavnicami, glasbo in gledališkimi predstavami. Za radijsko oddajo Nedeljsko reportažo pa smo tabor in njegovo zgodovino spoznali ob neki drugi priložnosti.

Gôrski ali tudi planinski nosač je izraz, ki se uporablja v planinski in gorniški terminologiji za osebo, ki je v preteklosti, predvsem v času zgodnjih raziskovanj gora in prvih odprav, nosila opremo, hrano, drva ali druge potrebščine za skupino, ali posameznika, ki jo je, ali pa ga je, vodil gorski vodnik. Poleg, lahko bi rekli osebnih nosačev, pa so bili zelo znani tudi nosači, ki so s pomočjo oslov, mul in konjev, do pred nekaj desetletji nazaj oskrbovali planinske koče.

V ekosistemih imajo izjemno pomembno vlogo ptice roparice. Kot vrhnji plenilci prispevajo k ohranjanju naravnega ravnovesja, hkrati pa so tudi občutljivi bioindikatorji stanja okolja, v katerem živimo. Veterinarska pomoč in zaščita ptic roparic je eden od ključnih delov projekta Interreg AVIATOR – Preživetje in prilagajanje ptic plenilk s pomočjo poglobljenega poznavanja, zdravljenja ter primernega ozaveščanja ljudi«, ki ga izvajajo na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani v partnerstvu z ljubljanskim živalskim vrtom ter Prirodoslovnim muzejem Slovenije. Gre za mednarodno sodelovanje različnih ustanov v podonavski regiji, ki ga vodijo v Znanstvenem inštitutu za veterinarstvo v Beogradu. Petra Medved je v današnji Nedeljski reportaži obiskala Kliniko za ptice, male sesalce in plazilce Veterinarske fakultete v Ljubljani, na kateri poleg naštetih vrst živali zdravijo tudi prostoživeče živali, najpogosteje ptice. Tudi ob pomoči projekta AVIATOR so od začetka projekta aprila lani sprejeli in veterinarsko…

Obiskali smo Vodomčev gaj, urejeno in ograjeno območje življenjskih prostorov mnogih rastlinskih in živalskih vrst. Med drugim je to raj za ptice in "bencinska črpalka" za ptice selivke na njihovih selitvenih poteh prek zemeljske oble. Tam je zato tudi ornitološka postaja, kjer ornitologi obročkajo ptice. Sicer pa ta "učilnica na prostem" leži na naravoslovni učni poti Po sledeh vodomca, ki je dolga 5.200 metrov in nas pelje do zanimivih in zelo različnih postojank: od Vodomčevega gaja, izvira Podlomščice, Županove jame do Tabora nad Cerovim.

Lapidariji so zbirke različnih kamnitih spomenikov, z napisi ali brez njih. Pomembno pa je, da imajo arheološko, zgodovinsko, umetnostno ali kulturno vrednost. Ime muzejske zbirke lapidarij izvira iz latinske beseda lapis – kamen. Vsi slovenski muzeji imajo v okviru svojih zbirk manjše ali večje lapidarije. Največji je na dvorišču ob stavbi Narodnega muzeja Slovenije, kjer je okoli 200 spomenikov z rimskimi latinskimi napisi. Med večjimi lapidariji je še nekropola v Šempetru v Savinjski dolini, lapidarij v Celju, na Ptuju in v Novem mestu.

Domačija največjega slovenskega epskega pesnika Antona Aškerca – letos je minilo 170 let od njegovega rojstva – na Senožetah nad Rimskimi Toplicami je posebnost. Ne le, da se omenja že sredi 13. stoletja, čeprav je Aškerčev rod v letu francoske revolucije tja zanesel Matija Aškerc. Skozi stoletja je ohranila svoj prvotni značaj, ostala v družinbskih okvirih in ohranila tradicionalne kmetijskeg dejavnosti tega prostora. Za vse to so zaslužni daljni pesnikovi sorodniki, ki z namajhnim trudom s tradicijo izvirno bogatijo naš čas. Foto: Stane Kocutar

12 dni, več kot 10 kavnih posesti in prav toliko različnih družinskih in podjetniških zgodb. Zgodb o preživetju in iznajdljivosti na eni ter sodobni inovativnosti na drugi strani. Strast pridelovalcev izbrane kave v Kolumbiji združuje vse našteto. Darja Pograjc se je z ekipo iz slovenskega podjetja, ki uvaža, praži in streže izbrano kavo, odpravila na »potovanje k izvoru«. To je pot, ki jo opravijo pražarji, vodje kavarn in baristi, ko obiščejo državo pridelovalko, da bi spoznali celoten proces – od semena do skodelice. Kolumbijo so obiskali konec maja, ko tam poteka glavno obiranje kavnih češenj in nastala je Nedeljska reportaža. *Oddaja je nastala v sodelovanju s STOW Coffee.

Festival Spider je prav poseben plesni festival. Vsako leto konec junija se ljubljanski park Tivoli prelevi v tridnevno plesno prizorišče. Festival radikalnih teles se je letos odvil že petnajstič po vrsti, od 24. do 26. junija. Od srede do petka se je v Plečnikovem avditoriju in bližnji okolici zvrstilo več dogodkov s področja sodobnega plesa in performativnih umetnosti. Nastopilo je več kot 80 umetnic in umetnikov iz več kot petnajstih držav pod krovno temo Ne vemo, česa ne vemo. Reportažo z zadnjega dne festivala je pripravil Miha Žorž.

Delitev Slovenije na podeželsko in mestno je sicer nepopularna, nekoliko izključujoča, a vendar še kako živa. Praviloma je podeželska Slovenija manj prisotna v medijih, ima svoje, nekoliko skrivnostne rituale in stereotipno velja, da je bolj naklonjena tradicionalnim vrednotam. Čeprav bi pričakovali nasprotno, se prepad med obema skupnostnma še poglablja. Eden izmed največjih izzivov podeželja je, kako na zemlji obdržati mladino. Bleščava mesta je mamljiva, zato smo v preteklih desetletjih opazovali boleč proces staranja podeželja, kar pa se, kot kažejo podatki, kljub vsemu nekoliko umirja. Vse več mladih razume življenje na podeželju, kmetovanje in stik z zemljo kot primerjalno prednost. Enkrat letno se podeželska mladina dobi na veliki in tradicionalni prireditvi, ki se imenuje »Državne kmečke igre!« Obiskal jih je Marko Radmilovič. Oddaja je repriza.

Imate v svoji omari svileno oblačilo? Ste se morda vprašali, kako je nastalo in zakaj je tako prijetno na otip? Vas zanima, kako svilogojka splete svileno nit? Kakšna je bila zgodovina svilogojstva pri nas in zakaj je danes pomembno obujanje te dejavnosti ter zakaj je ključno, da so izdelki iz svile v celoti pridelani in predelani v Sloveniji? Vse to bomo raziskovali v današnji Nedeljski reportaži. Pogovarjali smo se z ustanoviteljico Inštituta za svilogojstvo in svilarstvo pri nas z doktorico Rebeko Lucijano Berčič in bili na obisku pri ljubiteljski svilogojki in svilarki Alberti Rožanec iz osrednje slovenske regije. Oddajo je pripravila Petra Medved.

Za marsikoga predstavlja vročina kar velik izziv. No, s tem nimajo težav umetnostni drsalci, ki se udeležujejo Mednarodnega drsalnega kampa Ljubljana - Zalog, ki ga že 8. leto zapored prireja Drsalno-kotalkarski klub Stanko Bloudek. V Dvorano Zalog, kjer led junija pripravijo le za ta tabor, se je med tednom odpravila tudi ekipa Prvega. In medtem ko so bile zunaj temperature okoli 30 stopinj Celzija, se je Dvorana Zalog, ki jo v zimskih mesecih vsi poznamo kot drsališče, 15. junija ponovno spremenila v ledeno dvorano, zato je bilo v njej ta teden prijetno in ne prevroče vzdušje. Veliko je bilo mogoče le pričakovanje umetnostnih drsalk in drsalcev, za katere so taki tabori nadvse dobrodošli in koristni – pomenijo namreč začetek in pripravo na novo sezono.

V Ljubljani je od 26. maja na ogled jubilejni 20. mednarodni festival svetlobe Svetlobna gverila. Na več lokacijah glavnega mesta bo festival, ki tokrat v ospredje postavlja raznolikosti, potekal vse do 20. junija. Festival se raziskovanja raznolikosti sicer loteva na različnih ravneh in prestopa ustaljene okvirje medija svetlobe. V sklopu festivala so organizatorji tudi letos pripravili javna in brezplačna kolesarska vodenja po prizoriščih Svetlobne gverile. Za Nedeljsko reportažo se je prvega med njimi udeležil Miha Žorž.

Travnik je življenjsko okolje, v katerem med rastlinami prevladujejo trave in zelišča, med živalmi pa žuželke. Na travniku pa so tudi rože. Predstavljajo 15 % slovenskega ozemlja. Prave naravne travnike, ki niso odvisni od človekovega vzdrževanja, najdemo pri nas predvsem nad gozdno mejo. Druge travnike človek vzdržuje s .košnjo, ki jo izvede enkrat ali dvakrat letno, v zadnjih letih pa je to bolj pogosto. Travniki v nižinah so nastali zaradi krčenja gozda. Če travnik ne kosimo več, pa je ta prepuščen zaraščanju.

Laserji so naprave, ki proizvajajo svetlobo, in so neke vrst svetila, ampak ta svetloba ima posebne značilnosti. Najprej je zelo enobarvna, koherentna, to pomeni, da lahko to svetlobo kot valovanje zelo dobro usmerjamo in fokusiramo. S tem dosežemo zelo visoke gostote moči, s katerimi lahko potem obdelujemo najrazličnejše materiale. Z razvojem laserskih sistemov se ukvarjajo v Laboratoriju za lasersko tehniko LASTEH na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Njihova raziskovalna skupina razvija laserske postopke, ki izboljšujejo kakovost življenja, npr. nežnejše in učinkovitejše laserske metode v zobozdravstvu in zdravstvu.

V Sloveniji je plezanje eden najbolj priljubljenih športov zadnjih let. Imamo olimpijsko prvakinjo, svetovne in evropske prvake in generacije otrok, ki hodijo na plezalne treninge. A ena izmed zvrsti športnega plezanja, to je hitrostno plezanje, pri nas ostaja nekoliko v senci – manj poznano, manj razvito, pogosto razumljeno kot eksotičen dodatek “pravemu” plezanju. Kdo so ljudje, ki trenirajo za nekaj sekund popolnosti in kako se pri nas razvija ta disciplina, ki po svetu postaja vse bolj spektakularna, bomo predstavili v Nedeljski reportaži, ki jo je pripravil Aleš Ogrin.

Svetovni dan čebel obeležujemo 20. maja. To je bil rojstni dan očeta modernega čebelarstva Antona Janše. Da bi spoznali njega, njegov doprinos k čebelarstvu in prepoznavnosti Slovenije na tem področju, se bomo z Nedeljsko reportažo odpravili k Janševemu čebelnjaku – kulturnemu spomeniku lokalnega pomena, ki stoji sredi vasi Breznica v občini Žirovnica. Tam pa smo izvedeli več tudi o tradicionalni poslikavi panjskih končnic, ki ne vključuje kričečih živih barv. Zakaj, tudi to izveste v oddaji Nedeljska reportaža.

Leta 1982 je na pobudo slovenskega plesalca, koreografa, zdravnika in publicista dr. Henrika Neubauerja, Plesni odbor Mednarodnega gledališkega inštituta razglasil mednarodni dan plesa, ki ga vsako leto obeležujemo 29. aprila. Ob mednarodnem dnevu plesa se je Slovenija tudi tokrat ponovno spremenila v plesno prizorišče: v Ljubljani, Celju, Škofji Loki in Novi Gorici se je prvič odvil bienalni festival plesa v javnem prostoru z naslovom Ples za vse, ki povezuje različne ljubitelje plesa. Dogajanje v Ljubljani se je zaradi dežja z ulic in parkov preselilo v Narodno in Moderno galerijo. A praznik plesa se je kljub temu izkazal za imeniten dogodek, ki ga je za tokratno Nedeljsko reportažo obiskal Miha Žorž

Emonci so bili, kot drugi Rimljani, vraževerni. Prepričani so bili, da lahko zloben pogled, hudobno oko, povzroči nesrečo. Pred zlom so se varovali z amuleti in ga odganjali s hrupom. Verjeli so, da lahko imajo tudi predmeti vsakdanje rabe, na primer sponke za obleke, posebno moč. Danes, v naši – od rimske drugačni kulturi se nam zdi to nenavadno, kljub temu da nam ni prav, če nam črna mačka prečka cesto, in v letalu lahko kupimo le še sedež št. 13.

Ste se kdaj vprašali, katere skrivnosti hranijo stene na Kersnikovi 4? Ali kakšne zgodbe pripovedujejo javna stranišča na Tromostovju? Ste se kdaj sprehodili po Ljubljani in odkrivali skrito zgodovino mesta in ljudi, o katerih ne piše v turističnih vodnikih? V tokratni Nedeljski reportaži bomo razgrnili nevidni zemljevid Ljubljane, odpravili se bomo na alternativno turistično turo, v kateri bomo spoznali zgodovino LGBT skupnosti. Po nepoznani Ljubljani nas bo z zgodbami popeljala pisateljica in aktivistka Suzana Tratnik. Nedeljsko reportažo je posnel Miha Žorž.

Aktivnosti in terapije s pomočjo živali, beremo z nasmehom, učenje s pomočjo živali, odprava strahu pred psi – to je le nekaj programov, ki jih izvaja Slovensko društvo za terapijo s pomočjo živali – Ambasadorji nasmeha. Darja Pograjc je z mikrofonom nekaj dni spremljala njihovo delo in nastala je tokratna Nedeljska reportaža.

Digitalna čudesa iz prve polovice enaindvajsetega stoletja vse bolj stopajo v naša življenja. Mnogi, tudi razumni glasovi, nas pred tem svarijo, večina planeta pa veselo brska, se informira, manipulira ali zlorablja možnosti, ki nam jih nudi umetna inteligenca. Včasih ti elektronski možgani posežejo tudi na področja, kjer na prvi pogled nimajo kaj iskati. Tako tudi na področje kulinarike, kjer so se informacije, pridobljene na spletu, uporabljale sicer že prej, s pomočjo klepetalnikov pa se umetnost kuhanja in peke dviguje še na višjo raven. Ampak sliši pa se vseeno nekoliko hecno, če se kdo odpravi na delavnico Velikonočne peke z umetno inteligenco. Tja se je za oddajo Nedeljska reportaža odpravil Marko Radmilovič.

Urbane zelene površine postajajo vse bolj pomembne, še zlasti ko gre za takoimenovane mestne gozdove. Eden takih zelo uspešnih projektov je celjski mestni gozd. To je največji javni zeleni prostor v Celju. Ponuja več kot 14 kilometrov gozdnih poti, razgledne točke, učne in rekreativne poti, otroška igrišča, fitnes v naravi in največjo hišo na drevesu v Sloveniji.

Ste se kdaj vprašali, kako potekajo delo v profesionalni kuhinji restavracije z Michelinovo zvezdico? Tina Lamovšek se je za potrebe oddaje Nedeljska reportaža odpravila v Grič v Šenjošt nad Horjulom, kjer je s chefom Lukom Koširjem in njegovo ekipo spoznavala, kaj vse je potrebno, da ima gost pred sabo umetniški krožnik. Foto: Radio Prvi

Slovenijo lahko spoznamo na različne načine – z branjem knjig, obiskom zgodovinskih krajev ali ogledom muzejev. V Šenčurju pa so zgodovino predstavili nekoliko drugače. V muzeju Slovenija v malem so ključni trenutki slovenske preteklosti ujeti v miniaturnem svetu maket oziroma dioram. Predstavljamo jih v Nedeljski reportaži, ki jo je pripravil Aleš Ogrin.

Čeprav 8.marec ni več praznik, kot je bil nekoč, ne gre, da bi ga pozabili, ali - bog ne daj -zavrgli. Boj žensk za emancipacijo je še kako živ, v nekaterih delih sveta uspešen, spet drugje še čisto na začetku. Z zadnjimi razkritji, kaj vse počno globalne elite, ki trgujejo z belim blagom kot antični sužnjelastniki, se dosežki boja za emancipacijo žensk v zahodni civilizaciji ponovno preizprašujejo. In z retradicionalizacijo, ki smo ji prav tako priča v nekaterih najbolj liberalnih demokracijah, je poskus status ženske vrniti na pozicije izpred sto in več let še kako živ. Zaradi tega in še česa je prav, da praznujemo 8.marec, ki ga obeležuje tudi oddaja Nedeljska reportaža. Oddajo je pripravil Marko Radmilovič

Na Ljubljanskem gradu se te mesece odvija zadnje dejanje več desetletij trajajočih arheoloških raziskav grajskega griča. Izkopavanja, ki pod okriljem Mestnega muzeja Ljubljana in Arheološkega raziskovalnega konzorcija potekajo od lanskega decembra, se osredotočajo na območje bastije in nekdanjega vhodnega stolpa. Gre za izjemno pomembno fazo, saj strokovnjaki z uporabo sodobne tehnologije preiskujejo zadnji še neraziskani del gradu, kar bo omogočilo celovit vpogled v njegovo preteklost od prazgodovine in rimskega obdobja pa vse do srednjeveške trdnjave. Za Nedeljsko reportažo je izkopavanja obiskal Miha Žorž.

Mesec februar, pa tudi marec – ne pozabimo na gregorjevo – sta poznana kot meseca ljubezni. Ravno zato želijo v okviru LUV festa v Turizmu Ljubljana pokazati našo prestolnico kot kraj, kjer se srečujejo in dogajajo različne ljubezenske zgodbe in občutki. Tina Lamovšek se je za Nedeljsko reportažo s turističnima vodnikoma odpravila na sprehod po našem glavnem mestu in odkrila, da najdemo številne primere ljubezni: do sočloveka, arhitekture, umetnosti, kulture in jezika. Vabljeni k poslušanju! Foto: Prvi program Radia Slovenija

Škoromátija je pustna šega na južnem obrobju Brkinov in Podgrajsko-Matarskem podolju v vaseh: Gradišče, Ritomeče, Obrov, Javorje, Male Loče, Hrušica, Podgrad, Podbeže in Račice. Škoromati veljajo danes za prve in najstarejše omenjene maske na Slovenskem. In čeprav so Brkini (hribovita pokrajina med Krasom, Istro in Kvarnerjem) od mesta prve omembe škoromata oddaljeni približno sto kilometrov, so škoromati v Brkinih najmanj 700 let v istem prostoru ohranili tako ime mask kot tudi sam obred pustovanja

Vaje so skrivnosten pojem. V poklicnih umetniških kolektivih gre za alkimistično mešanico, med katero se zgodi magija, imenovana predstava, ali koncert, ali opera. Tudi balet. Potem pa obstajajo še vaje v ljubiteljskih društvih, kjer vaje pomenijo mešanico kakovostnega preživljanja prostega časa ter kulturizacijo lokalnih skupnosti, ki so drugače podvržene množičnemu poneumljanju. V obeh primerih so vaje spregledan del naše družbene, še posebej kulturne realnosti. V času praznovanja kulturnega praznika je tako prav, da se na vaje odpravimo tudi v Nedeljski reportaži. Oddajo je pripravil Marko Radmilovič.

Podnebna kriza danes zahteva, da na novo premislimo odnos do narave in njeno vlogo v arhitekturi ter oblikovanju. Razstava Je narava moderna? odpira vprašanje, v kolikšni meri so zgodnji modernistični poskusi še vedno relevantni in kako lahko prispevajo k sodobnim razmislekom o trajnosti in podnebni pravičnosti. Za Nedeljsko reportažo je razstavo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje obiskal Miha Žorž.

Na nedavnem obisku v Sloveniji se je Sunita Williams ustavila tudi v Planici. Z dobrim razlogom. Dolina pod Poncami ni le dom znamenitim planiškim poletom, ampak tudi raziskavam, ki tlakujejo pot še mnogo daljšim poletom - v globoko vesolje. Pod doskočišče planiških skakalnic je umeščen tudi Laboratorij za vesoljsko fiziologijo Inštituta Jožef Stefan, kjer pod okriljem Evropske vesoljske agencije opravljajo raziskave na človeški centrifugi. In najnovejši izsledki kažejo, da so prav pri nas prišli na sled odgovorom, ki bi lahko pomembno zmanjšali težave, ki doletijo človeško telo v breztežnostnem prostoru. Sunita Williams, ki posledice bivanja v mikrogravitaciji na Mednarodni vesoljski postaji seveda pozna iz prve roke, je bila nad demonstracijo centrifuge in rezultati raziskav navdušena, spregovorila je o svojih izkušnjah iz vesolja, ekipa laboratorija pa je predstavila, zakaj se prelomne ideje Hermana Potočnika Noordunga izpred stoletja potrjujejo kot pravo pot; tako za bivanje v vesolju, kot tudi pri…

Čeprav so zime vedno manj bele, pa smo z oddajo Nedeljska reportaža v januarju ujeli priložnost za sankanje. Odpravili smo se v Idrijo, kjer že skoraj sedem desetletij deluje Sankaški klub Idrija. Nekoč so v večjem številu kot danes njegovi člani in članice doma in v tujini tekmovali v sankanju na naravnih progah ter tudi sami prirejali tekme. V zadnjem obdobju se je tudi pri njih razvilo poletno sankanje na saneh s koleščki, a vrnimo se v zimo in teden dni nazaj, ko sta Slovenijo še oklepala mraz in sneg.

Kaj je znanstvena ilustracija in kako nastane taktilna znanstvena ilustracija, ki je namenjena slepim in slabovidnim? Tega izziva so se lotili študenti na delavnicah Kaverljag, ki so potekale od leta 1998 do 2012 v ateljeju v Kaverljagu, v zaselku v vasi Grintovec pri Šmarjah nad Koprom. Leta 2009 so se posvetili iskanju rešitev, kako posamezne organizme predstaviti slepim in slabovidnim, da jih spoznajo s tipanjem. Nastali sta dve knjigi leta 2009 Dotakni se ptice in leta 2012 Žuželke od blizu. Leta 2024 so delavnice znova vzpostavili s projektom Morski organizmi za slepe in slabovidne, ki ga vodita Društvo Kaverljag in Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, projekt pa so predstavili na razstavah, na katerih so uporabniki preizkušali učinkovitost metode. Decembra lani so izdali tudi znanstveno monografijo Ilustriranje nevidnega: Oblikovanje za vključujočo družbo, zdaj pa si prizadevajo, da bi vzpostavili bazo taktilnih ilustracij. Kakšne izzive je prestavljalo delo na projektu…

Zima se sicer obotavlja, ampak povsem pozabila pa le ni na nas. Zimske radosti na snegu so postale tako zelo redke zaradi podnebnih sprememb, ko pa sneg le pobeli tudi našo deželo nam jo zagode draginja. Ker je smučanje mnogim našim sodržavljanom postalo skoraj nedostopno, se velja spomniti da za sproščeno uživanje na snegu, obstajajo tudi alternative. Sani so ena izmed možnosti. In o teoriji in praksi sankanja govori majhna razstava v majhnem, skoraj neopaznem mariborske razstavišču. Veselo nasankani, je hudomušen naslov tako razstave, kot tudi Nedeljske reportaže. Oddajo je pripravil Marko Radmilovič

Po številu samostanov in redovnikov so bili kapucini v 18. stoletju najštevilčnejša redovna skupnost na Slovenskem. Gre za katoliški red, ki sledi miselnosti in učenjem redovnega ustanovitelja in svetnika Frančiška Asiškega. Med drugim jih poznamo tudi zaradi Škofjeloškega pasijona, najstarejšega dramskega besedila v slovenščini, ki ga je napisal brat Romuald in ga hranijo v Kapucinski knjižnici samostana v Škofji Loki. A ta knjiga še zdaleč ni edino pomembno knjižno delo, za katerega skrbijo. Kapucinski samostan, ki deluje od leta 1707, ima namreč kar 6 knjižnic. Najdragocenejša dela sicer niso na ogled, smo pa v oddaji Nedeljska reportaža obiskali njihovo knjižnico spomeniško zavarovanih starih knjig.

Danes je poseben dan, ki ga zaznamuje sončev obrat ali zimski solsticij, ko je sonce najnižje, ko se začne dolžina dneva daljšati in je prvi dan zime. Koledarska zima pa traja do 21. marca oziroma do pomladanskega enakonočja. Zima je znana sicer tudi po zimskem spanju nekaterih živali. To imenujemo hibernacija, ali stanje telesne neaktivnosti živih bitij. V tem času počivajo tudi rastline, in ta pojav imenujemo dormacija.

Božično-novoletni čas je eden najbolj dekorativnih obdobij v letu, ko se domovi zavijejo v toplino, luči in praznično simboliko. Pomemben del tega vzdušja je cvetje, ki od nekdaj velja za naravni okras praznikov ter nosi v sebi tudi moč simbolike – upanje, svetlobo in nov začetek. V tokratni Nedeljski reportaži smo se podali v Celje, točneje na srednjo šolo za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, kjer smo se pridružili ustvarjanju in izdelovanju na božično-novoletni delavnici. Tja se je odpravila Tadeja Bizilj.

V Nedeljski reportaži smo govorili o izdelavi po meri kovanih oziroma izdelanih nožev. Spoznali smo, kako poteka pot jekla od prvega segrevanja v ognju do končne oblike. Slišali smo tudi, kako kovaški mojster Tomaž Tekavc iz Kovačije Tom Tek razvije idejo, da iz nje nastane nož, ki je prilagojen posameznikovim potrebam. Avtor oddaje Aleš Ogrin si je ogledal, kako nastajajo noži , od lovskih in kuhinjskih, do specializiranih rezil za zahtevne uporabnike. Med njimi je tudi sekira iz 800 slojev damaščanskega jekla.

V Narodni galeriji v Ljubljani je na ogled razstava Prebujanje lepote II . To je izjemna zbirka britanske viktorijanske umetnosti, ki jo je zasnoval in jo raziskuje profesor estetike in umetnostne zgodovine dr. Paul Crowther, skupaj s soprogo, umetnico Mojco Oblak. Prvi del zbirke so v Narodni galeriji razstavili že leta 2014, zdaj pa predstavljajo izbor oljnih slik in akvarelov iz drugega dela te zbirke. V letu 2022 so namreč podpisali donatorsko pogodbo, s katero dr. Paul Crowther in njegova soproga Mojca Oblak celotno zbirko poklanjata Narodni galeriji. Za nedeljsko reportažo si je razstavo ogledal Miha Žorž.

Ali veste, da so ljubljansko predmestje Trnovo nekoč imenovali »solatendorf« ali solatna vas? In to zato, ker so tu in v sosednjem predelu Krakovo pridelovali zelo kakovostno zelenjavo. Pridelovalci so dobili ime: solatarji in solatarice, saj so pri tem sodelovale ne samo ženske, ampak tudi moški in pogosto cele družine. Zelo slavna zelenjava je bila predvsem solata »ljubljanska ledenka« ali »ajsarica«, ki so jo v 19. stoletju v velikih količinah izvažali celo v Gradec, na Dunaj in Prago.

Bivanjski pogoji, kot tudi celostna oskrba starostnikov so trenutno v sami srčiki političnega in tudi družbenega dogajanja pri nas. Po težkih preizkušnjah, ki so jih domovi za starejše občane preživljali med pandemijo, so pred temi ustanovami, zaposlenimi tam in tudi pred stanovalci novi izzivi. Kako starostnikom olajšati mnogokrat z boleznijo prepredeno starost, kako aktivno dobo podaljšati čim dlje v starost in kako omogočiti sobivanje večjim generacijam, so teme, ki jim strokovna javnost posveča že leta raziskav in premislekov. V domovih pa poteka tudi dejavnost, ki je izven fokusa pomembnih in celo prelomnih odločitev. Vsake toliko namreč člani najrazličnejših ljubiteljskih kulturnih društev, kot tudi posamezniki tam stanujočim podarijo kulturni dogodek. Največkrat gre za glasbene dogodke. V Nedeljski reportaži se bomo tako pridružili Moškemu pevskemu zboru Slava Klavora, ki ima petje v domovih starejših občanov za svoje sveto poslanstvo.

V Slovenskem primorju se je skozi stoletja ohranila navada osmice, ki je bila prvotno pravica kmeta, da lahko neobdavčeno prodaja vino in s tem presežek svojega pridelka. Skozi čas se je dejavnost spreminjala in prilagajala novim okoliščinam, vse dokler se ni oblikovala v to, kar danes poznamo kot osmico. Čeprav danes prodaja domačih pridelkov v obdobju osmice ni več neobdavčena, se je ohranila kot zabavna in za navdušence domačih dobrot izjemno privlačna dejavnost. Dvakrat na leto, po navadi spomladi in jeseni, je kmetom omogočeno ponuditi vse svoje pridelke, od vina do suhomesnatih izdelkov. Po sledeh frask, bršljanovih vejic, ki opozarjajo na aktivne osmice, smo se napotili po Krasu, ter se ustavili na dveh domačijah, kjer so nam razložili kako potekajo osmice pri njih, sami pa smo si tudi privoščili nekaj njihovih dobrot. O zgodovini in sami praksi osmice smo se pogovorili s Srečkom Horvatom s Kmetijsko gozdarskega zavoda v Novi Gorici.

Sabljanje je šport, ki združuje eleganco, hitrost in zbranost. V Ljubljani ga trenirajo v športnem društvu Tabor, kjer deluje sabljaška sekcija Duel, ki ga predstavljamo v tokratni Nedeljski reportaži. Sabljači so nam pokazali, da sabljanje ni le obračun z orožjem, ampak tudi miselni preizkus. Spoznali smo, kako potekajo treningi in kašna je kultura, ki jih ponuja sabljanje. Mlade in malo manj mlade sabljače je obiskal Miha Žorž.

S priljubljenostjo športnega plezanja narašča tudi vpliv plezalk in plezalcev na okolje oziroma na naravna plezališča. Z vse večjim obiskom rastejo tudi potrebe po vzdrževanju in preopremljanju plezališč ter nadgradnji dela opremljevalcev športnoplezalnih smeri. Pred nekaj leti je s tem namenom in namenom zagotovitve trajnostnega razvoja plezališč nastal projekt Opremimo slovenska plezališča ali na kratko projekt OSP, ki ga predstavljamo v tokratni Nedeljski reportaži. Oddajo je pripravil Aleš Ogrin.

V Mariboru obstaja nenavadna turistična agencija. Ki to ni. Gre za društvo in socialno podjetje z imenom »Rajzefiber«. Za germanizmom, ki so v mestu tako zelo udomačeni, se skriva skupinica na pol prostovoljcev, ki poskušajo obiskovalcem, še bolj pa meščanom samim odkriti skrite dele mesta. Pa ne le stavbno dediščino, temveč se posvečajo zgodbam, spominom, mitom in ostali duhovni dediščini, ki so jo stoletja odložila na bregovih reke Drave. V tokratni oddaji Nedeljska reportaža, se je Marko Radmilovič s sprehajalcem Vidom Kmetičem – tako namreč imenujejo vodiče v Rajzefibru – odpravil na sprehod po Pobreškem pokopališču.

Do 11. decembra letos morajo po Zakonu o izenačevanju možnosti invalidov lastniki, upravitelji in najemniki objektov v javni rabi prilagoditi oziroma odstraniti grajene in komunikacijske ovire. Urbanistični inštitut Republike Slovenije je v okviru projekta »Vseslovenska akcija ozaveščanja o socialnem vključevanju invalidov« izvedel oceno dostopnosti za 100 objektov v javni rabi, katerih storitve so vključene na seznam ponudnikov ugodnosti za imetnike evropske kartice ugodnosti za invalide. V terensko popisovanje objektov so poleg strokovnjakov z Urbanističnega inštituta vključeni tudi študenti urbanizma in arhitekture ter študenti z različnimi oviranostmi. Nosilec projekta je Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije. Pri delu na terenu se je ocenjevalcem dostopnosti objektov v javni rabi pridružila tudi Petra Medved. Na kaj vse so opozorili in kakšni so primeri dobrih praks, pa boste slišali v današnji Nedeljski reportaži. Na fotografiji spredaj: Maja Munih in Ajda Cimperman, zadaj: Brina…

V Turističnem društvu Barje si od nekdaj na različne načine in z različnimi ukrepi prizadevajo ohraniti naravo čim bolj nedotaknjeno. Zato so sprožili zanimivo akcijo imenovano- ploganje. To je kombinacija teka (ali sprehajanja) in pobiranja smeti. Ta skandinavska oblika eko-športa je osvojila svet s svojo preprostostjo in učinkovitostjo, pa ima na Ljubljanskem barju še poseben pomen.

Jamski turizem postaja vedno bolj pomembna turistična panoga. V Sloveniji, ki ima kljub svoji majhnosti več kot 15 tisoč jam, jih v svetovnem merilu izstopa več. Postojnska jama je leta 2024 zabeležila skoraj 900 tisoč obiskovalcev, Škocjanske jame so prvi kraj v Sloveniji, ki je bil vpisan na seznam Unescove svetovne dediščine, jama Vilenica pa je ena najstarejših turističnih jam na svetu: že leta 1633 so ljudje plačevali, da so lahko vstopili vanjo. Danes vas bomo odpeljali v jamo, ki sicer na tem svetovnem jamarskem zemljevidu še ni narisana, si pa gotovo zasluži našo pozornost. Povezana je s Škocjanskimi jamami, domačini so ji sprva rekli tudi Vilenica, nato pa po obisku avstro-ogrskega prestolonaslednika Cesarjevič Rudolfova jama. Gre za manj poznano Divaško jamo, ki leži, kot pove ime, blizu Divače, in ima pestro zgodovino ter izredno lepe kraške jamske tvorbe.

V Sloveniji ima pesnjenje ne le tradicijo, temveč tudi konstitutivno vlogo. A žal zadnje čase Slovenci pesnike odrivamo na rob družbe. Ne le, da kultura postaja v pogojih podivjanega potrošništva odvečna, skoraj stigmatizirana dejavnost, vse več naših sodržavljanov postaja neobčutljivih za njeno vlogo v družbi. Drži pa tudi ugotovitev, da je pesniška pokrajina v Sloveniji hermetična in od imenitnih pesnikov preteklosti, ki se niso upali javno izpostaviti, hkrati pa so bili mojstri svojega poklica, ni ostalo dosti. Eden zadnjih resničnih bardov generacije, ki je dala ton petdesetim, šestdesetim in sedemdesetim letom, je mariborski pesnik Andrej Brvar. Ne le kot sopotnik, temveč kot dejaven opazovalec najslavnejših časov modernistične slovenske poezije, je tudi prejemnik najvišjih pesniških in priznanj za delo na področju umetnosti pri nas. Ob svoji osemdesetletnici je povabil zainteresirano javnost in nekaj najbližjih, da se mu pridružijo na sprehodu skozi mesto Maribor. Mesto, ki ni le njegov kraj bivanja,…