Labirinti sveta

Oljke preživijo stoletja, tudi tisočletja. Suše, požare, vročine, pozebe. Tudi iz odžaganih vej zrastejo novi poganjki. Človeku v tekočem zlatu vračajo to, kar stori zanje. Preživijo skoraj vse, razen gradbenih strojev, katerih vozniki jih izruvajo v imenu boja za zemljo. Alpski ledeniki so preživeli še veliko daljše obdobje. Zdaj izginjajo, prav tako zaradi človekovega pohlepa in rabe fosilnih goriv. To je uničilo tudi mangrove v delti reke Niger. A oddaja prav od tam prinaša tudi dobre novice o skupnosti žensk, ki počasi, a uspešno obnavljajo onesnaženo pokrajino.

Oljke preživijo stoletja, tudi tisočletja. Suše, požare, vročine, pozebe. Tudi iz odžaganih vej zrastejo novi poganjki. Človeku v tekočem zlatu vračajo to, kar stori zanje. Preživijo skoraj vse, razen gradbenih strojev, katerih vozniki jih izruvajo v imenu boja za zemljo. Alpski ledeniki so preživeli še veliko daljše obdobje. Zdaj izginjajo, prav tako zaradi človekovega pohlepa in rabe fosilnih goriv. To je uničilo tudi mangrove v delti reke Niger. A oddaja prav od tam prinaša tudi dobre novice o skupnosti žensk, ki počasi, a uspešno obnavljajo onesnaženo pokrajino.

S pospešenim razvojem umetne inteligence se krepijo opozorila glede varnosti za človeštvo, predvsem po razkritjih, da so nekateri najnaprednejši modeli nepooblaščeno vdrli v javne sisteme ali podjetja. Ob zavedanju, da se tehnologija razvija hitreje kot varnostni mehanizmi, so podjetja vendarle potegnila določene zavore. Predstavniki največjih ameriških tehnoloških podjetij so podpisali varnostne zaveze za razvoj in uporabo umetne inteligence, nekateri najnaprednejši modeli pa za zdaj ne bodo dostopni javnosti. Ali bodo moralno zavezujoča pravila tudi učinkovita?

Zasedanje generalne skupščine Združenih narodov je v osnovi namenjeno temu, da se enkrat na leto slišijo glasovi vseh držav sveta. A vsakič znova se izkaže, da v poplavi nastopov in bolj ali manj ostrih izjav, niti voditelji ne slišijo eden drugega. Tudi poganjanja za končanje vojn v Ukrajini in Iranu ne napredujejo. Če kaj, se zdi, da so stališča vpletenih vedno bolj narazen. Ekstremi pa se krepijo tudi v evropski politiki, zadnji primer so troje septembrske deželne volitve v Nemčiji.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je pred poslankami in poslanci Evropskega parlamenta imela vsakoletni govor. Govorila je o pomembnih temah: varnosti, podnebnih spremembah, povezovanju s Kanado, prepovedi družbenih omrežij za otroke. Pred Haaškim sodiščem so nekdanjega predsednika Kosova Hashima Thacija obsodili na dolgoletno zaporno kazen zaradi zločinov med vojno na Kosovu. V Prištini so zaradi tega izbruhnili nemiri. Srbsko študentsko gibanje pa je vložilo svojo kandidaturo za parlamentarne volitve konec oktobra.

Četrt stoletja je od terorističnih napadov na New York, ki so, kot smo takrat razumeli, spremenili svet. Spremenili pa so predvsem človeka, ki morda tudi zaradi strahu, ki ga je v zahodne družbe prinašalo daljše obdobje boja s terorizmom, zdaj izbira drugače, kot je izbiral pred tem. Medtem ko več kot deset držav evropskih držav kuje način, kako sankcionirati buldožersko protipalestinsko politiko nezakonitih naselij izraelske vlade, Ljubljana po novem gosti rezidenčno veleposlaništvo Izraela. Po Labirintih sveta vas bo tokrat popeljal Matjaž Trošt.

Ameriški predsednik Trump, ki trdi, da je rešil že 8 vojn, nadaljuje napade na Iran, tudi na civiliste na poroki. Ministri izraelske vlade napovedujejo izselitev Palestincev iz Gaze in Zahodnega brega, slovenska vlada poskus sprejetja skupne evropske izjave označuje za nesorazmeren ukrep in stavi na tiho diplomacijo ob odpiranju izraelskega veleposlaništva v Sloveniji. Več v Labirintih sveta.

Novica o smrti generala Ratka Mladića nas, če želimo ali ne, vrača v nek drug čas. Ko smo verjeli, da so množični poboji, obleganje mest, kot je Sarajevo, spoznani za zločin in za vselej del preteklosti. A smo se ušteli. Danes vidimo, da so novice o ubitih vojakih in civilnih osebah, nekaj vsakdanjega. Smo novinarji nagnjeni k pesimizmu? Ali pa današnja stvarnost ne ponuja vedrega pogleda v prihodnost. Te dni smo zaskrbljeno opazovali temno ameriško letalo, ki je z direktorjem CIE pristalo na moskovskem letališču Vnukovo. Je s seboj prinesel zadnje opozorilo pred nečim hujšim, se sprašujejo svetovni mediji. Američani napovedujejo sankcije vsem, ki sodelujejo z Iranom. A zanimivo, pustili so nekaj prostora za pogajanja s Kitajsko. Morda je to luč v tunelu, iz katerega svet nikakor ne zna priti.

Evropa gori. Dobesedno in v prenesenem pomenu. Ogenj požira hiše in uničuje človeška življenja, suše uničujejo pridelke, nizki vodostaji rek povzročajo težave v energetiki, visoke temperature ubijajo. Fosilna industrija, ki je med glavnimi odgovornimi za podnebno krizo, medtem povečuje dobičke. Večina evropske elite – z redkimi izjemami – v tem ne vidi do absurda stopnjevanega problema. Kot molči ob zločinih v Gazi, v nerazumnem prepričanju, da je to daleč stran. Za optimizem v sedanjih razmerah ni veliko razlogov. A upanje – in se tem nujnost ukrepanja – vendarle ostaja.

Ukrajina je Washingtonu predala nove predloge za končanje vojne z Rusijo; njihova vsebina za zdaj ostaja neznana. V konfliktu med obema državama bi posredoval tudi predsednik državnega zbora Zoran Stevanović, ki želi čimprej obiskati Moskvo. Njegovo navezovanje stikov s predsednikom ruskega parlamenta je sprožilo vrsto kritičnih odzivov v slovenski politiki. V Labirintih sveta bomo pogledali tudi razmere na nemirnem Bližnjem vzhodu, kjer se dogajanje ne odvija po načrtih ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Huda suša pesti večino Evrope, pa tudi številne druge dele sveta. Posledice se že kažejo skoraj na vseh področjih družbe, saj niso omejene le na okolje, ampak vplivajo tudi na prehransko varnost, gospodarstvo, javno zdravje in energetsko stabilnost. Kriza bo tako precej globlja, kot je videti na prvi pogled. Pred podnebnimi spremembami si ne moremo več zatiskati oči, glavno vprašanje je, kako hitro in kako odločno ukrepati. Labirinti sveta, vsak petek na prvem programu.

V New Yorku se je začel proces izbire novega generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov. A kdo bi sploh hotel naslediti Antonia Guterresa, ko se povečuje število konfliktov in ko so ti vse bolj divji, ko pravila ne veljajo več in je edino, kar šteje, surova moč? Svojo moč nam je v tem tednu znova pokazala narava, požari v Franciji in Španijo so silovito opozorilo podnebnih sprememb, na Japonskem pa je več deset žrtev zahteval potres. Pravi pretres pa je doživel tudi svetovni nogomet, saj predsednik Fife Gianni Infantino del znamke svetovnega prvenstva ponuja bogatim vlagateljem.

Čeprav je ameriški predsednik Trump že pred časom in večkrat oznanil tako rekoč popolno uničenje iranske vojske, se v zadnjih dveh tednih napadi in povračilni napadi med državama zgolj stopnjujejo. Ceno plačujemo vsi, če nič drugače, ko se ustavimo na bencinskih črpalkah. Pentagon pa celo ocenjuje, da so stroški te vojne presegli 37 milijard dolarjev. Združeno kraljestvo ima novega predsednika vlade, Evropska unija pa dobiva novo posebno predstavnico za Sahel. Ta oseba pa ne bo nekdanja slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon.

Evropska unija je imela izredni vrh glede podpore Ukrajini. Njeni voditelji so tudi prišli v Kijev na ukrajinski državni praznik. Novic o iskanju miru med Ukrajino in Rusijo v zadnjem času ni. Propadlo je tudi premirje med Iranom in ZDA. Poleg vojnih žarišč, Evropo prizadeva tudi naravni ogenj. Zaradi visokih temperatur in suše je veliko gozdnih požarov.

Vrh zveze Nato v Ankari je prinesel nove zaveze h kolektivni obrambi in obljube o obilni vojaški pomoči Ukrajini. Ameriški predsednik Trump si je spet zaželel ozemlje Grenlandije in poskrbel za šov na vrhu tudi z drugimi izjavami. In medtem ko se je v Iranu milijonska množica poslovila od vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneja, sta se Teheran in Washington znašla na robu nove vojne. Tudi o tem v Labirintih sveta.

Živimo v brezobzirnem času, kjer pravila veljajo le toliko kot komu koristijo. Verjeli smo, da nas pred ujmami varuje pravo, katerega neprebojen ščit predstavljajo Združene države Amerike, skupaj z zvezo Nato. A temu očitno ni več tako. Ob 250 letnici ameriške neodvisnosti se spominjamo Wilsonovih tez, pravične rešitve kolonialnih vprašanj, pravice narodov do samoodločbe. Mislili smo, da od tega ne bodo odstopili. A podoba današnjega sveta postaja vse bolj podobna igri Monopoli, kjer glavni igralci prevzemajo zemljo, da bi obogateli in nasprotnika spravili spravili v stečaj.

Iran in Združene države Amerike so sklenili memurandum o razumevanju, v nadaljevanju pa je vsaka od teh držav izkazala drugačno razumevanje vsebine. Ameriški predsednik Donald Trump je ob hitenju, da čim prej zaključi to poglavje pred jesenskimi kongresnimi volitvami ob tem popolnoma obšel zahteve izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, ki pa mu mir ob bližajočih se parlamentarnih volitvah prav nič ne diši. Tudi glede Ukrajine, ne glede na izjave evropskih politikov, ki jih sicer poslušamo že več kot 4 leta, češ da Kijev zmaguje, Rusija ne izkazuje pretirane zainteresiranosti za odstopanje od svojih zahtev v iskanju kompromisa potrebnega za vzpostavitev premirja.

Prejemnik prestižne mirovne nagrade Mednarodne nogometne zveze Donald Trump si, potem ko je končal še deveto vojno, bržkone zasluži nagrado za mir tudi od Mednarodne zveze za mešane borilne veščine. Za mirovno nagrado Mednarodne federacije za golf, ki bi mu verjetno pomenila še več, bi moral končati še rusko-ukrajinsko vojno. Zanjo je sicer napovedoval, da jo bo rešil čez noč, a kot zdaj ugotavlja, se voditelja obeh držav zares ne marata. V svetu, v katerem ima glavno besedo pohlep, pozabljamo, da se bodo prihodnje vojne bojevale za – vodo, ne nafto. In da imamo od tega izgube skoraj vsi, razen peščica.

Prejemnik prestižne mirovne nagrade Mednarodne nogometne zveze Donald Trump si, potem ko je končal še deveto vojno, bržkone zasluži nagrado za mir tudi od Mednarodne zveze za mešane borilne veščine. Za mirovno nagrado Mednarodne federacije za golf, ki bi mu verjetno pomenila še več, bi moral končati še rusko-ukrajinsko vojno. Zanjo je sicer napovedoval, da jo bo rešil čez noč, a kot zdaj ugotavlja, se voditelja obeh držav zares ne marata. V svetu, v katerem imata glavno besedo pohlep in želja po dobičkih, pozabljamo, da se bodo prihodnje vojne bojevale za – vodo, ne nafto. In da imamo od tega izgube skoraj vsi, razen peščica.

Kljub pogajanjem o premirju med Washingtonom in Teheranom se na Bližnjem vzhodu vrstijo novi in novi napadi. Stanje »niti vojna niti mir« se vleče že predolgo, posledice vojne pa zaradi zaprtja Hormuške ožine čutimo iz dneva v dan. Vsaj za nekaj časa pa bodo oči sveta uprte v 23. svetovno nogometno prvenstvo, o katerem govorijo s presežniki. Ti pa niso samo pozitivni. Več v Labirintih sveta, ki jih je pripravila Sandra Krišelj

V dobi umetne inteligence se svet vrti še hitreje in bolj noro kot kadarkoli prej. Če je vojne v Iranu in Libanonu res konec, zakaj se napadi z vseh strani nadaljujejo? V današnjem svetu in času je mogoče reči skoraj vse, preverjanje informacij in navedb namreč vzame precej več časa kot priznanje napake ali prevzemanje odgovornosti. Še vedno traja tudi vojna v Ukrajini, obupani napadi obeh strani pa nakazujejo, da se morda povečuje tudi pripravljenost za mir.

Premirje med Iranom in ZDA ter Izraelom se očitno sesipa samo vase. Po ameriških napadih, so odgovorili tudi Iranci. Vse to je spet zvišalo cene nafte. Evropa se ubada z zgodnjim vročinskim valom. Učinek El Nina ali že vsakdanje vreme? V Boliviji pa se nadaljujejo protesti proti vladi. Ebola se še vedno širi po osrednji Afriki.

Premirje med Iranom in ZDA ter Izraelom se očitno sesipa samo vase. Po ameriških napadih, so odgovorili tudi Iranci. Vse to je spet zvišalo cene nafte. Evropa se ubada z zgodnjim vročinskim valom. Učinek El Nina ali že vsakdanje vreme? V Boliviji pa se nadaljujejo protesti proti vladi.

Nekaj dni po obisku Donalda Trumpa v Pekingu so v Pekingu sprejeli še ruskega predsednika Vladimirja Putina. Kitajska tako daje vedeti, da je ena osrednjih držav mednarodne skupnosti. S krepitvijo voditeljskega videza Ši Džinpinga država tako stopa v ospredje vse bolj personalizirane mednarodne geopolitike Trumpa, Putina, Erdogana in drugih, ki poosebljajo osebne geopolitične pristope držav. To politično smetano zaznamuje pomanjkanje čuta za odgovornost in vse bolj očitna nezmožnost preprečevanja slabih dejanj, kaj šele kaznovanja. K temu pripnimo še ravnanje izraelskega ministra za nacionalno varnost Itamarja Ben-Gvira, ki je kar sam objavil posnetek pridržanih aktivistov s prestreženih plovil humanitarne flotilje za Gazo. Posnetek priča o ponižujočem ravnanju z aktivisti. Sprašujemo se lahko, kaj se šele dogaja s Palestinci, ko so kamere ugasnjene. Tokrat vas po Labirintih sveta vodi Matjaž Trošt.

Parlamentarne volitve na Madžarskem so po 16 letih vladavine stranke Fidesz in Viktorja Orbana prinesle spremembo. Opozicijska stranka Tisza je osvojila dvotretjinsko večino, naslednji predsednik madžarske vlade bo očitno Peter Magyar. Razmišljamo o kampanji, rezultatih ter prihodnjih korakih Madžarske, tudi o njenih odnosih z Evropsko unijo, ZDA in Rusijo.

Dan pred dnevom zmage se velja spomniti, kdo je zmagal. Šele potem lahko ugotovimo, kdo v politiki vleče glavne poteze. Če spremljamo razmere v svetu dobimo občutek, kot da glavna igralca ne igrata drug proti drugemu, ampak tekmujeta, kdo bo zasedel več prostora in kdo bo v prihodnje narekoval distribucijo energije v svetu. Je za nas pomembnejše merjenje moči na Bližnjem vzhodu, ali v vzhodni Evropi?

V ospredju mednarodnega dogajanja je zaostrovanje odnosov med Združenimi državami Amerike in Iranom, saj se kljub uradnemu premirju razmere nevarno približujejo novi eskalaciji. Premirje je sicer podaljšano v ozračju medsebojnih obtožb in vse manjšega zaupanja. Posledice krize občutijo po vsem svetu. »Še nikoli ni bilo tako mračne in dolge sence geopolitike nad energetiko«, opozarja direktor Mednarodne agencije za energijo.

Zmagali smo, zatrjuje ameriški predsednik Trump glede vojne z Iranom, medtem ko grozi z uničenjem celotne civilizacije. Zmagala je demokracija in zmagala je Evropa, pravijo prihodnji madžarski premier Peter Magyar in predstavniki Evropske unije, ob tem ko sploh še ni jasno, kakšna bo v resnici politika nove madžarske vlade in ali ji bo uspelo odplesti Fideszove mreže. Zmagujemo, govori Izrael ob humanitarni katastrofi, ki jo je povzročil v Gazi in v Libanonu. Zmagujemo, si mislijo tudi predstavniki fosilne in vojaške industrije, ob tem ko jim nove vrtine in velikanska vlaganja v tanke omogočajo nove dobičke, vlade pa ukrepe zelenega prehoda pospravljajo v predale. A kdo v resnici zmaguje?

Po večtedenskih spopadih med Iranom na eni ter Združenimi državami Amerike in Izraelom na drugi strani je orožje vsaj za nekaj časa utihnilo. Vse vpletene strani so razglasile zmago, skozi Hormuško ožino je zaplulo nekaj tankerjev. Krhko premirje ogrožajo izraelske bombe, ki še vedno sejejo smrt v Libanonu. V Labirintih sveta bomo pogledali tudi na sosednjo Madžarsko, kjer vse kaže na politični preobrat po 16-letni vladavini kontroverznega Viktorja Orbana.

Vojaški cilji izraelsko-ameriškega napada na Iran so po besedah predsednika Donalda Trumpa skorajda že doseženi. To je sredi tega tedna ponovil tudi v težko pričakovanem nagovoru iz Bele hiše. Poznavalci se sprašujejo, ali se je o skorajšnjem koncu pozanimal tudi pri izraelskem kolegu, premieru Benjaminu Netanjahuju. Kako je je videti Trumpova zmaga, morda vedo zgolj in samo njegovi najbolj zavzeti sledilci, ki jim je, tako kot njemu, popolnoma vseeno, kaj je res in kaj ne. Ali namerava državo umakniti iz zveze Nato? To ostaja vprašanje za nekaj sodčkov nafte. Ta je vse dražja, ceno svojeglavosti plačujemo vsi. Po tokratnih Labirintih sveta vas bo vodil Matjaž Trošt.

Napadi na Iran so se delno ustavili, saj ameriški predsednik Donald Trump trdi, da se pogaja s to državo. V Aziji že občutijo pomanjkanje goriv zaradi zaprtja Hormuške ožine. Podobno je tudi z umetnimi gnojili. Na Danskem so bile parlamentarne volitve. Rezultat je bil tesen, vlado bo težko sestaviti. Vas to na kaj spominja?

Napadi na Iran so se delno ustavili, saj ameriški predsednik Donald Trump trdi, da se pogaja s to državo. V Aziji že občutijo pomanjkanje goriv zaradi zaprtja Hormuške ožine. Podobno je tudi z umetnimi gnojili. Na Danskem so bile parlamentarne volitve. Rezultat je bil tesen, vlado bo težko sestaviti. Vas to na kaj spominja?

Vse bolj kaže, da Izrael in Združene države Amerike vojne z Iranom zgolj z zračnimi napadi ne morejo dobiti. Iranci pa se zdaj bolj kot z režimom ukvarjajo s preživetjem. Trump v svojem slogu pomoč zahteva od zaveznic in hkrati grozi Kubi, kjer je celotna država ostala brez elektrike. Evropske države pa imajo že brez nepredvidljivega zaveznika na drugi strani Atlantika dovolj skrbi, na primer s prihajajočimi volitvami na Madžarskem.

Trenutni konflikt na Bližnjem vzhodu še ne izpolnjuje vseh kriterijev za to, da bi ga lahko poimenovali za svetovno vojno, čeprav je vanjo vključenih več držav z različnih kontinentov, praktično po vsem svetu pa čutimo gospodarske posledice: moten je pomorski promet, finančni trgi so nestabilni, cene nafte in utekočinjenega plina rastejo. Mednarodna agencija za energijo je članice pozvala k sprostitvi rekordnih količin nafte, tržni analitiki pa kljub temu ocenjujejo, da bo učinek na znižanje cen - minimalen. Več v Labirintih sveta.

Združene države Amerike so ob izdatnem prigovarjanju Izraela nenapovedano napadle Iran in usmrtile njegovo vojaško vodstvo z verskim voditeljem, ajatolo Hameneijem na čelu. Bližnji vzhod se je tako znašel sredi novega katastrofalnega konflikta, kar močno čutimo tudi v Evropi. V zalivskih državah je ostalo ujetih na desettisoče zahodnih državljanov, tudi mnogi Slovenci. Evropska unija je ostro obsodila iranski odgovor na napad, ob samem napadu je molčala. Tudi o tem v Labirintih sveta.

Tudi štiri leta po napadu Rusije na Ukrajino konca vojne ni na vidiku, ne glede na to, kako se ameriški predsednik Trump hvali s tem, da je v kratkem času »končal osem vojn«. Ukrajinski predsednik Zelenski svari, da je Putin že začel tretjo svetovno vojno in da mu ne smemo pustiti, da bi v njej zmagal. Kljub premirju in obetom, da se bo Gaza pretvorila v luksuzno riviero, se izraelski napadi nadaljujejo, svetu pa kot da ni več mar za usodo in vsakdanje trpljenje dveh milijonov ljudi. Je kdo omenil Sudan? V Labirintih sveta tudi o tem, kaj so tako organizatorji zimskih olimpijskih iger kot športni komentatorji priročno »pozabili« povedati.

Živimo v času, ki si ga verjetno ne bi izbrali, če bi imeli to možnost. V času, ko se piše zgodovina. Ko se sklicujemo na mednarodno pravo, dobimo odgovor, da to obstaja samo toliko, kolikor ga kdo potrebuje, da se nanj sklicuje. Trkamo na vrata organizacij, kot sta Evropska unija ali NATO, pa dobimo odgovor, da ne vemo, kako dolgo bosta še pri življenju. Kdo riše meje novih vplivnih območij? Ali lahko na to kaj vplivamo? Pravijo, da se moramo postaviti na svoje noge. Res? Kot Evropejci ali kot Slovenci?

Pred začetkom tradicionalne varnostne konference v Münchnu so vnovič vzniknile napetosti v transatlantskih odnosih. Evropski voditelji vse bolj odkrito govorijo o nujni strateški avtonomiji na področju obrambe in industrije. Prizadevanja za čim prejšnje končanje skoraj 4-letne vojne v Ukrajini spremljajo stopnjevanje ruskih napadov in pritiski na Kijev, naj pripravi predsedniške volitve. V diplomatskem ozadju pa potekajo tudi previdni poskusi obnovitve dialoga med Teheranom in Washingtonom. Do odprtja zimskih olimpijskih iger na severu Italije nas loči le še en dan, a poročila s terena kažejo, da priprave še zdaleč niso povsod končane. Med gradbišči, prometnimi ozkimi grli in logističnimi izzivi organizatorji lovijo zadnje roke, hkrati pa stopnjujejo tudi varnostne ukrepe — tako na prizoriščih kot v digitalnem prostoru, kjer so preprečili več kibernetskih napadov. O vzdušju v Milanu in o tem, kako blizu so igre tisti pravi olimpijski podobi, smo se pogovarjali z našo dopisnico iz Italije Mojco Širok, ki se…

Neskončna pogajanja o miru v Ukrajini so se ta teden nadaljevala v Abu Dabiju. Rezultatov še ni, čeprav naj bi bili strani povsem blizu dogovora. Ameriški predsednik Donald Trump pritiska na Iran in mu hkrati grozi z vojaškim napadom, pogajalski ekipi sta se sestali v Omanu. Tudi Trump je večkrat omenjen v obširni zbirki dokumentov o spolnem prestopniku Jeffreyju Epsteinu, zaradi njih pa glava boli še marsikoga, ne le v ZDA, pač pa tudi v evropskih političnih krogih. Svetlo točko bi lahko iskali v zimskih olimpijskih igrah, ki bodo naslednja dva tedna skrbele za razvedrilo. A tudi pri tem dogodku lahko bolj kot pozitivna sporočila razberemo bolezni sodobnega časa.

Evropska unija in Indija sta sklenili prostotrgovinski sporazum, ki bo v skupni trg povezal dve milijardi ljudi. Po burnih dogodkih v zvezi z Grenlandijo, se zdaj vrstijo ugibanja, kaj je ameriški predsednik dobil v zameno za umik carin in vojaško zasedbo. Podobna ugibanja so o končanju vojne v Ukrajini. Prejšnji konec tedna so se pogajalci Ukrajine, Rusije in ZDA dobili v Abu Dabiju, še enkrat naj bi se srečali ta konec tedna. ZDA pretresa še en uboj civilista, ki so ga zagrešili agenti, iščoč nelegalne priseljence. Hude težave pa tej državi povzročajo sneg in zelo nizke temperature.

Ameriški predsednik Donald Trump je z mize očitno umaknil možnost vojaške zasedbe Grenlandije. Prav tako je Trump na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu postregel z omehčanim stališčem glede uvedbe dodatnih carin za evropske države, ki so napovedale sodelovanje v vojaški vaji na tem arktičnem otoku. Kljub mehčanjem stališč začasnega stanovalca Bele hiše se v Evropi vse bolj krepi spoznanje, da je zanašanje na nezanesljive in očitno zamerljive zaveznike vsaj vprašljivo, če že ne nesmiselno. Sočasno Trump z Odborom za mir očitno maje temelje mednarodnega reda, s koketiranjem z Moskvo pa v Evropi, predvsem na vzhodu, vse bolj soustvarja nekakšno novo kolonialno ureditev sveta.

Tudi minuli teden ni bilo pomembnejšega dogodka na svetu brez pečata ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Medtem ko trdi, da so mu iranske oblasti zagotovile, da na tisoče zaprtih zaradi protestov ne bodo obsodile na smrt, nekateri viri napovedujejo, da Trump že snuje nov napad na Iran. Po Trumpovih besedah se je vršilka venezuelske predsednice podredila njegovim zahtevam, v pogajanjih z Grenlandci in Dansko pa mu sogovornikov ni uspelo prepričati v nujnost ameriškega prevzema tega otoka, zato na mizi ostaja podreditev z vojaško silo. Več v Trumpirintih oziroma Labirintih sveta..

Za Nobelovo nagrado za mir se je treba bojevati, tudi z vojno, si je bržkone rekel ameriški predsednik Donald Trump, preden je v Venezuelo napotil svoje vojake, da bi ugrabili predsednika in njegovo soprogo. To, da ima napadena država veliko nafte, ki bi jo lahko izkoriščala ameriška podjetja, je kvečjemu dodaten plus, mednarodno pravo pa vojaško najmočnejše države na svetu ne skrbi preveč. Ob burnem začetku leta Trump napoveduje nadaljevanje svojih podvigov. Morda pride na vrsto še katera druga latinskoameriška država. In pa seveda Grenlandija, za katero pa uporaba vojske najbrž niti ne bo potrebna. Trumpova samozavest je velika, glede na medle odzive preostalega sveta pa tudi upravičena.

Živahno diplomatsko dogajanje, povezano z reševanjem ukrajinskega konflikta, še ni prineslo otipljivih rezultatov. Evropska unija je želela za financiranje Ukrajine uporabiti ruska sredstva, na koncu so voditelji našli drugačno rešitev. Ameriški predsednik Trump je prepričan, da je konec ukrajinske vojne blizu, hkrati grozi z vojaško intervencijo v Venezueli. V Bruslju pa so se na protestnem shodu zbrali kmetje iz vse Evrope, zaskrbljeni nad svojo prihodnostjo. Tudi o tem v Labirintih sveta.

Ljudje v Evropi in drugje po svetu nekoliko romantično gledamo na politiko. Tako na primer napoved o zmanjšanju ameriških sil na evropskih tleh vidimo kot otroci, ki jim starši pri tridesetih letih povedo, naj sami poskrbijo zase. A realnost nikoli ni bila taka. Amerika je vedno gledala na svoje interese, naša naloga pa je, da znamo oceniti, koliko se naši interesi ujemajo z njenimi. V Labirintih sveta bomo govorili o ameriški varnostni strategiji, ki je s Trumpovo administracijo drugačna kot v času njegovih predhodnikov. Tudi v njej je nekaj romantike, ki pa jo je sprejem obrambnega svežnja postavil na realna tla.

Teden mineva v znamenju bolj ali manj iskrenih prizadevanj za mir v Ukrajini. Sestanki v Moskvi, na Floridi in v Bruslju za zdaj ne prinašajo miru, dajejo pa vtis, da se vse strani v sporu zavedajo, da se vojna ne bo končala na bojiščih. Kljub temu bi bilo zelo težko oceniti, da si v Moskvi dejansko prizadevajo za mir, še posebej v luči stališč ruskega predsednika, da je pripravljen tudi na vojno z Evropo, če bi bilo to potrebno. Vojna je beseda, ki je v zraku tudi pri Trumpovem ravnanju glede Venezuele, vojna pa je še naprej tudi očitno naravno stanje za Palestince. Čeprav naj bi v Gazi veljalo premirje, miru ni. Po labirintih sveta vas bo ta teden popeljal Matjaž Trošt.

Je po skoraj 4 letih vojne v Ukrajini na vidiku mir? Združene države Amerike si močno prizadevajo zbližati sicer precej različna stališča Moskve in Kijeva, ki se zdijo na trenutke povsem nezdružljiva. Bo še en mirovni poskus vnovič padel v vodo? Tako kot za Palestince v Gazi mirovni sporazum pomeni nočno moro in ne prekinitve ognja. O tem in drugih mednarodnih dogodkih iztekajočega se tedna več v tokratnih Labirintih sveta.

V tednu relativnega zatišja je pod površjem še naprej brbotalo. Kar večinoma ni dober znak. Ob novih smrtonosnih napadih Rusije na Ukrajino so se razširile informacije, da ZDA in Rusija poskušata za hrbtom Evrope in Ukrajine doseči dogovor o miru. Ameriški predsednik ima rad hitre rešitve, tudi če se izkaže, da niso najbolj učinkovite. Zato ni jasno, kako bo ta pristop deloval glede objave dosjejev Epstein, ki bi lahko zamajali tla pod nogami marsikomu v ameriški eliti. Medtem pa prav tako pomembne teme kot sta podnebna konferenca v Braziliji in grozljivo dogajanje v Sudanu dosežejo le naša ušesa, možganov pa ne, kaj šele, da bi v zvezi s tem resno ukrepali.

V ponedeljek 10. 11. se je v brazilskem mestu Belem začela 30. podnebna konferenca OZN. Svet še ni našel načina, kako učinkovito zmanjšati izpuste toplogrednih plinov. Tudi prehod na čistejša goriva in tehnologije poteka zelo počasi. Filipine je medtem prizadel še en zelo močan tajfun. Ko tega ne dela narava, si škodimo sami: v Sudanu je huda kriza beguncev, ki so pribežali z vojnih območij.

Minilo je eno leto od druge izvolitve Donalda Trumpa v Belo hišo. Obletnica je bila za predsednika bolj grenka, saj so jo med drugim pospremile demokratske volilne zmage na županskih volitvah v New Yorku ter na guvernerskih volitvah v Virginiji in Ne Jerseyju. Evropska unija se po večletnem zatišju utegne širiti v naslednjih petih letih. Najbolje kaže Črni Gori, Srbija si je tokrat iz Bruslja prislužila zelo jasne kritike. Ukrajina in Moldavija naj bi bili do konca leta pripravljeni na začetek pogajanj o članstvu o vseh sklopih. Kako naj bi bilo videti morebitno članstvo držav, ki nimata pod nadzorom celotnega svojega ozemlja in dele teh ozemelj obvladuje Rusija, ni povsem jasno. Ob tem, da so tudi ameriški poskusi umirjanja ruske agresije nad Ukrajino potihnili. Po Labirintih sveta vas bo tokrat popeljal Matjaž Trošt.