Jezikovni pogovori

V Prešernovem gledališču Kranj so ustvarili predstavo Kako se naučiti dvojine, ki je zasnovana kot gledališki učbenik slovenščine za tujce. Ustvarjalci so navdih poiskali v učbenikih za učenje slovenščine in pri vsakdanjih izkušnjah ljudi, ki jim slovenščina ni materni jezik. S predstavo odpirajo vprašanja, kako jezik vpliva na vključevanje tujcev v družbo in kakšne predstave o govorcih drugih jezikov posredujejo učbeniki. Predstava se odziva tudi na predlog novega zakona o tujcih. Gostja je soavtorica in dramaturginja predstave Simona Hamer.

Čeprav včasih nergamo nad izjemami v pravopisnih pravilih, si jih, kot kaže, pri besedah mesto, vas, trg in selo vendarle želimo ohraniti. Predlog, da bi v novem pravopisu odpravili izjeme pri pisanju zemljepisnih imen z veliko začetnico, je naletel na precejšnje nasprotovanje, zato so ga pripravljavci umaknili. Novo mesto tako ostaja Novo mesto, z malo začetnico pri drugi besedi. Zakaj so snovalci novega pravopisa želeli spremembo in kaj jih je prepričalo, da so od nje odstopili? Gostja Jezikovnih pogovorov je dr. Helena Dobrovoljc, vodja Oddelka za pravopis na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in uredniškega odbora za pripravo Pravopisa 8.0.

»Portugalščina je moja druga domovina«, s parafrazo enigmatičnega pesnika Fernanda Pessoe pove prevajalka Barbara Juršič. Ko si književni prevajalec iz portugalščine, sloveniš literarne svetove ne samo Portugalske, ampak tudi Brazilije, Angole, Mozambika, celo Kapverdskih otokov, Vzhodnega Timorja, saj je portugalščina zaradi kolonialne zgodovine postala uradni jezik držav na več celinah. In ker prevajati književnost ni samo iskati jezikovni ekvivalent, temveč tudi pravi jezik za izražanje določene kulture, življenjskih okoliščin, tradicij, zgodovine, je njeno delo še posebej zanimivo. Z Barbaro Juršič se v pogovoru sprehajava po literarnih govoricah avtorjev in avtoric, ki jim je iskala glas v slovenščini. Obožuje portugalskega nobelovca Joséja Saramaga in njegov odlični roman Leto smrti Ricarda Reisa, kreativno se loteva magične mozambiške krajine Mie Couta, išče pravo pot v portugalščino 19. stoletja predstavnika realizma Eçe de Queirósa ter v razpadli jezik in fragmentirani svet Antónia Lobo Antunesa. Ob…

Prof. dr. Jožica Škofic, dobitnica Škrabčeve nagrade, in Aleksander Čobec, prejemnik Škrabčevega priznanja, sta se že večkrat srečala v oddaji Jezikovni pogovori, a na različnih straneh studijske mize: kot dialektologinja in kot novinar, posrednik med znanostjo in radijskimi poslušalci. Skupno jima je nalezljivo navdušenje nad svojim delom. Z njima se pogovarja Vlado Motnikar.

Obseg in vpliv dela Jožeta Toporišiča, enega najvplivnejših slovenskih jezikoslovcev 20. stoletja, najbolje ponazarja fraza »po Toporišiču«, ki pomeni pravilno, knjižno, zborno, slovensko. Jože Toporišič se je tako zasidral v zavest in predstave o jeziku, da so ga številni krivili za vse, kar jim v slovenščini, pravopisu in slovnici ni bilo všeč, česar niso obvladali, razumeli ali s čimer se niso strinjali. Opus tega nepopustljivega sogovornika je nepredstavljiv. Z delom je odločilno zaznamoval slovensko slovnico, jezikoslovno izrazje, pravopis in širše razumevanje slovenskega knjižnega jezika pri različnih generacijah. Slovenščina bi bila brez njegovega dela danes precej drugačna. 11. oktobra bo minilo sto let od njegovega rojstva. Slovenska akademija znanosti in umetnosti pa ta teden pripravlja Toporišičev simpozij. Gost je jezikoslovec akademik Marko Jesenšek, ki je s Toporišičem tudi osebno in strokovno sodeloval.

Pri sindikatu Zasuk so sprožili kampanjo za izboljšanje razmer na področju prevajanja avdiovizualnih vsebin. Opozarjajo, da stavka ni izključena, če dogovor ne bo dosežen. Med ključnimi težavami omenjajo nizke tarife, krajšanje rokov in negotove delovne razmere. Po mesecu kampanje bomo preverili, kako so se na njihove zahteve odzvali naročniki in prevajalske agencije ter kaj bi morebitna stavka pomenila za televizijske programe in druge avdiovizualne vsebine. Osvetlili bomo tudi širše razmere na tem področju: kako sedanji način naročanja prevodov vpliva na kakovost slovenskih podnapisov, kakšno vlogo ima pri tem umetna inteligenca in kdo je na koncu odgovoren za slovenščino, ki jo na zaslonih berejo gledalci. Gosta: Miha Blažič iz sindikata Zasuk, in Diana Jenko iz Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev. V oddajo smo povabili tudi predstavnike Prevajalskega studia Milenko Babič in njihovega naročnika PRO Plus, vendar se na naše vabilo niso odzvali (Vir fotografije: spletna stran sindikata…

Ob izdaji vsakega pravopisa so se kresala mnenja in ob najnovejši, za katero se napoveduje, da bo največja prenova pravopisnih pravil po skoraj 40 letih, ni nič drugače. Diametralno nasprotna stališča z javnimi pismi zastopajo predstavniki Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti in predstavniki Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU. Prejšnji teden so predstavniki inštituta in Lektorskega društva Slovenije odpovedali udeležbo na posvetu, ki ga je gostilo Mnistrstvo za kulturo, ker so ocenili, da ministrstvo s posvetom daje preveliko težo predstavnikom komisije. Na drugi strani pa vztrajajo, da je bil posvet namenjen javni razpravi, ki se sploh še ni začela. V oddaji boste slišali izjave člana Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU, podpredsednika SAZU akademika Marka Snoja, predstojnika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU prof. dr. Kozma Ahačiča in ministrice za kulturo dr. Ignacije Fridl Jarc, ki…

Raziskovalni projekt Besedomat je pokazal zanimive razlike v prepoznavanju besed. Starejši so prepoznali besede uzanca, bisaga, bravura, soldateska in kolek, mlajši pa japanka, prokrastinacija, shekati, proliferirati in manga. Zanimive so tudi razlike med spoloma. Moški so bolje prepoznali besede eksabajt, histerezen, polvelter in baraža, ženske pa plisirati, tipen, oniksov, amniocenteza in sukulenta. Besedomat je raziskovalni projekt, ki ga izvajajo na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša. Z njim preverjajo bogatost besedišča govorcev slovenščine, izsledki pa so uporabni za različne namene: od načrtovanja jezikovnih priročnikov in učbenikov do ponovnega učenja besed pri ljudeh s poškodbami glave. O zanimivih podatkih in možnostih uporabe izsledkov Besedomata v pogovoru z vodjo projekta dr. Andrejem Perdihom z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Slovenščina se z Besedomatom uvršča med šest jezikov s podatki o razširjenosti besed v takem obsegu (Foto: ZRC SAZU).

Čeprav strokovnjaki že dolgo opozarjajo na koristne učinke branja, se bralne navade in bralna pismenost zmanjšujejo. Ali je mogoče preusmeriti ali vsaj zmanjšati trende padanja? Pri pobudi Branje na recept verjamejo, da je mogoče, saj bodo okrepili prizadevanja pediatrov, ki starše opozarjajo na pomen zgodnjega branja knjig otrokom. Nasveti pediatrov imajo namreč posebno težo. So med prvimi strokovnjaki, s katerimi se srečujejo starši. In ko jim pediater priporoči, naj otroku berejo, branje ni več le dobronameren nasvet, ampak je priporočilo za boljši otrokov razvoj. Tako kot so priporočila o prehrani, gibanju, spanju in zobni higieni. O tem, ali bo Branje na recept učinkovalo, smo se pogovarjali z Denisom Bašem, dr. med., specialistom pediatrom in predsednikom Sekcije za primarno pediatrijo pri Združenju za pediatrijo Slovenskega zdravniškega društva, in doc. dr. Markom Pokornom, dr. med., specialistom pediatrije in strokovnim direktorjem Pediatrične klinike UKC Ljubljana.

Tolmačenje na Mednarodnem kazenskem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu velja za eno izmed najzahtevnejših ne le jezikovno, ampak tudi psihološko. Priče so opisovale okrutna dejanja, obtoženci so žalili sodišče, eden izmed njih pa je pred sodniki storil celo samomor. Uporabljali so različna bosanska narečja in turcizme, zato se je včasih zgodilo, da noben tolmač ni poznal pravega pomena besede. O intenzivni izkušnji tolmačenja v Haagu smo se pogovarjali z Milojko Popović, častno članico Združenja konferenčnih tolmačev Slovenije. V pogovoru nam je predstavila tudi sodelovanje na škotskem sodišču na Nizozemskem, ki se je ukvarjalo z zadevo Lockerbie. V strmoglavljenju potniškega letala v tej škotski vasi je leta 1988 umrlo vseh 259 oseb v letalu in 11 vaščanov. Za vzrok nesreče so sumili, da je na letalu eksplodirala bomba (ponovitev). Foto: Reuters.

V Sloveniji je zaposlen oziroma delovno aktiven že približno vsak šesti delavec s tujim državljanstvom. Junija jih je bilo med delovno aktivnimi pribl. 153 tisoč. Prevladujejo državljani Bosne in Hercegovine, hitro pa se povečujejo tudi skupine iz Indije, Nepala, Kitajske in Filipinov. Vprašanje, kako se ti ljudje vključujejo v slovensko družbo in kako hitro se učijo slovenščine, tako postaja eno izmed osrednjih vprašanj naše družbe ‒ slovenskega trga dela, področja vsakdanjega življenja in človekovih pravic. Na tem področju pa se z novo vlado uvajajo spremembe. Če bodo sprejete spremembe zakona o tujcih, bodo ukinjeni brezplačni tečaji slovenščine zanje. Morali bodo pokriti 40 odstotkov stroškov, odpravlja se tudi možnost brezplačnega enkratnega opravljanja preizkusov znanja. Zakaj so se pri ministrstvu za notranje zadeve odločili za te spremembe in kako bodo vplivale na učenje slovenščine pri tujcih, bomo ob koncu javne razprave, ta se konča jutri, preverili z gostoma: magistrico Katarino Štrukelj,…

V Sloveniji kronično primanjkuje logopedov. Pri nas imamo 7,5 logopeda na 100.000 prebivalcev, v drugih evropskih državah se to število giblje od 23,1 do 39,4 logopeda na 100.000 prebivalcev. Povečuje se tudi število otrok in mladostnikov z govorno-jezikovnimi motnjami. Pred desetimi leti jih je bilo v osnovnih šolah 872, v zadnjem šolskem letu pa 2790. Govorno-jezikovne težave se pojavljajo tudi pri drugih skupinah otrok s posebnimi potrebami. Pred pripravami na nov magistrski študijski program druge stopnje Logopedija in surdopedagogika na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru bomo pregledali stanje na tem področju in v kolikšni meri lahko nov študijski program razreši pereče razmere.

Hrvaščina je nekakšna posoda, iz katere smo dobili tudi besede iz drugih jezikov. Med najbolj znanimi je ful, ki sicer izvira iz angleščine, vendar smo ga dobili po ovinku. Tako Hrvati kot Slovenci ga uporabljamo v enakem pomenu, v srbščini pa pomeni nekaj drugega. Pri besedi ful je tako vprašanje, ali gre za anglicizem ali za hrvatizem. O prepletanju slovenskega in hrvaškega jezika in o komičnih situacijah, ki nastanejo zaradi lažnih jezikovnih prijateljev, smo se pogovarjali z dr. Klemnom Lahom, ki uči slovenščino študente na filozofskih fakultetah na Reki in v Zadru. Oddaja je bila posneta avgusta 2024.

Prispevek izr. prof. dr. Elizabete Jenko dunajski slovenistiki je neprecenljiv, kajti tudi z njeno pomočjo, njenimi prizadevanji za krepitev pomena slovenistike na Inštitutu za slavistiko, je ta izjemno močna. To kažejo status slovenistike na Dunaju ter številni študentje v obdobju, ko humanistika in tuji jeziki ter književnosti nimajo prav velike veljave. Študentje, ki jih poučuje dr. Elizabeta Jenko, so neizmerno motivirani, to dokazujejo s svojim znanjem, odprtostjo, širino in razgledanostjo, je zapisano v utemeljitvi za Toporišičevo priznanje za leto 2026, ki ga podeljuje oddelek za slovenistiko s Centrom za slovenščino kot drugi in tuji jezik filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Francozinji Emmanuelle Richard in Leslie Simon sta s slovenščino spletli čustveno zvezo. Prva zaradi lepot slovenske narave in navduševanja nad kolesarskimi dosežki Tadeja Pogačarja, druga pa je oboževalka glasbene skupine Joker Out. Sandro Clemente je zaposlen kot vzdrževalec na Univerzi v Trstu, na kateri študira slovenščino. Rad tudi poje slovenske pesmi v slovenskih društvih. Poljakinja Anna Stefan se je za slovenščino odločila zaradi lepot naše dežele in njene prestolnice. Danes uči slovenščino v Lodžu in zanjo uspešno navdihuje tudi druge. Na tamkajšnji slovenistiki je vpisanih kar 30 študentk in študentov. Prav posebno zgodbo s slovenščino pa ima tudi Madžarka Kata Sulokné Karácsony. Živi v Monoštru, za slovenščino so jo navdihnili udeleženci likovne akademije. Naše sogovornike smo posneli na letošnjem seminarju za slovenski jezik, književnost in kulturo. Medtem ko številni preživljajo oddih ob morju, so oni namenili dva tedna spoznavanju slovenščine in slovenske kulture.

Nastal je prvi odprtokodni veliki generativni jezikovni model za slovenščino GaMS. Z njim so slovenska podjetja postala manj odvisna od tujih ponudnikov, zato se je povečala suverenost slovenščine na področju umetne inteligence. Kako bo v prihodnje, trenutno ni jasno, saj še ni zagotovljenih sredstev za nadaljnji razvoj. Ustvarjanje GaMS-a je razkrilo tudi veliko strahu in nerazumevanja pri ustvarjanju tovrstnih tehnologij. Dr. Simon Krek, vodja projekta PoVeJMo, v okviru katerega je nastal GaMS, je poudaril, da umetna inteligenca ne bo preprosto izginila, ampak bo postajala še močnejša. Od nas samih pa bo odvisno, kako suvereni bomo na tem področju v prihodnje. Projekt so izvedli v Centru za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani.

Prehajanja besed med slovenskim in madžarskim jezikovnim okoljem je bilo v zadnjem tisočletju več, kot bi si mislili Vsi vemo, da so meje jezikov luknjičaste in prepišne, da se besede pač neprenehoma selijo iz enega jezikovnega okolja v drugo. Samo poglejmo slovenščino in njej sosednje jezike – žaga in cilj sta, na primer, med nas prišla iz nemščine, bankrot in mornar iz italijanščine, otvoritev in čevapčič pa iz hrvaščine. Kako pa je z našo četrto jezikovno sosedo? So poleg germanizmov, italijanizmov in hrvatizmov v slovenščini tudi madžarizmi? In če so, za katere besede pravzaprav gre? Odgovor smo v tokratnih Jezikovnih pogovorih iskali v pogovoru z dr. Elődom Dudásem, slovenistom in kroatistom, predavateljem na Oddelku za slavistiko na Filozofski fakulteti Univerze Lóránta Eötvösa v Budimpešti. Pred naš mikrofon smo ga povabili, ko je sredi junija obiskal Ljubljano in v kontekstu Historičnega seminarja na Znanstveno-raziskovalnem centru SAZU predaval o zgodovini madžarsko-slovenskih jezikovnih stikov ter…

Dr. Živa Čebulj je lektorica, prevajalka iz francoščine in pesnica, ki kot gledališka lektorica več let deluje v Slovenskem ljudskem gledališču Celje. V oddaji je razmišljala o moči jezika ter delu lektorice v gledališču, kjer ob sodobnih uprizoritvenih principih skrb za besedo presega pravorečje in se vedno znova razpira v premislek o pomenu, teži in številnih odtenkih jezika.

Slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem si na vseh področjih prizadeva za ohranjanje slovenskega jezika, pa naj gre za dvojezično šolstvo, topografijo, sodstvo ali pa za uporabo slovenščine kot uradnega jezika. Zato si želijo nov zakon o narodnih skupnostih, ki bi prinesel potrebne spremembe na vseh omenjenih področjih. O tem se je Petra Kos Gnamuš pogovarjala z odvetnikov in avtorjem nove publikacije z naslovom 50 let zakona o narodnih skupnostih-in še vedno brez rešitve Rudijem Voukom, ki meni, da je zakon nastal zato, da bi se preprečilo uresničevanje 7. člena avstrijske državne pogodbe.

Čeprav jezik predvsem govorimo, raziskovanje jezika še vedno temelji na pisnih besedilih. Za razumevanje celotne jezikovne stvarnosti je ključno raziskovanje govora z intonacijo, ritmom, premori … Na portalu Govorjena slovenščina zato zbirajo posnetke vsakdanje slovenščine za raziskave govora, razvoj digitalnih orodij in kot arhiv jezikovne kulturne dediščine. Portal je del projekta Veliki jezikovni modeli za digitalno humanistiko, ki ga financira Javna agencija za znanstveno raziskovalno dejavnost ARIS

Otrok naj ne bi spraševali, ali imajo rajši očeta ali mamo, oziroma komu bolj pripadajo. Žirovski govor pozna domiseln odgovor otrok na takšno vprašanje, čigav je, in sicer čigavsov. Da ima otrok čik v ustih, pa pomeni, da mu v ustih ostaja prežvečen košček mesa. V slovarju najdemo še druge zanimive in edinstvene besede. Med njimi je tudi beseda srečkanje, ki pomeni srečelov. Nekaj jih bomo preleteli z Ljudmilo Bokal, soavtorico Žirovskega slovarja (Fotografija: reprodukcija Pavle Sedej, Žiri, 2006, izrez. VIR: knjiga).

Veliki jezikovni modeli umetne inteligence postajajo pomembni gradniki infrastrukture sodobne družbe. Ker je večina naprednih sistemov nastala predvsem za angleški jezik in velike svetovne trge, se zastavljajo vprašanja, kako bodo ti sistemi delovali v slovenščini in v kolikšni meri bomo v Sloveniji v prihodnosti uporabniki tujih sistemov, v kolikšni pa ustvarjalci lastne jezikovne tehnologije. V okviru nacionalnega projekta Povejmo je nastal GAMS, to je kratica za generativni model za slovenščino. Naš gost Tomaž Savodnik pa je avtor Zlatoroga, enega prvih večjih slovenskih jezikovnih modelov, in Lame, oziroma klepetalnega robota TinySLlama (Foto: Pixabay).

Manjši jeziki, med njimi tudi slovenščina, v globalnih modelih umetne inteligence niso enakovredno zastopani. To odpira pomembna vprašanja o digitalni suverenosti, kakovosti uporabe slovenskega jezika in odvisnosti od tujih tehnoloških platform. Kakšne bodo možnosti slovenščine v obdobju množične rabe umetne inteligence? Gost oddaje je Tomaž Savodnik, raziskovalec in avtor projekta Zlatorog 12B, enega prvih večjih slovenskih jezikovnih modelov (Foto: Pixabay).

Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Marica Uršič Zupan je prejela kar 62,5 odstotka več odzivov glede jezikovne kulture kot leto dni prej. Kaj to pomeni? Ali odzivi kažejo na slabo stanje jezika na RTV Slovenija? Kakšni so bili primeri, smo ob letnem poročilu preverili z varuhinjo Marico Uršič Zupan.

Beseda ni konj, bi lahko rekli o izdaji terminološkega slovarja živinoreje in zootehnike, ki se s 4000 iztočnicami posveča obema širokima področjema. V njem najdemo tudi angleške in latinske ustreznike ter fotografije slovenskih avtohtonih pasem. V oddaji bomo polistali po tem delu, ki je nedavno izšlo pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša. Gostje so glavni uredniki slovarja: Ajda Kermauner Kavčič, Antonija Holcman, Mitja Trojar in Simon Atelšek.

Kekec je v nadiškem narečju poimenovanje za petelinčka. To pa verjetno nima nobene zveze s filmskim junakom Kekcem. Zoonim kekec je tvorjenka iz nadiške besede keka in označuje srako, je razložila dr. Metka Furlan, avtorica Etimološkega slovarja slovenskih zoonimov, ki je nedavno izšel pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Z doktorico Furlan smo se pogovarjali tudi o drugih zanimivih zoonimih, kot so volk, opica, kokoš in gož (Foto: Danganhfoto / Pixabay).

V centru Ljubljane se širijo javni napisi gostinskih lokalov, salonov in trgovin, ki imajo prostore opremljene le v angleškem jeziku. Predstojnik Inštituta za slovenski jezik dr. Kozma Ahačič je v manjši raziskavi ugotovil, da je veliko nevednosti in neosveščenosti. Potem pa ko je naslovil več prijav na Tržni inšpektorat, so mnogi lastniki hitro popravili javne napise. Z Ahačičem smo se pogovarjali o tem njegovem novem projektu za osveščanje civilne družbe, ki je tudi poziv k aktivnem državljanstvu (foto: Pixabay).

Na zmanjšano zanimanje za študij jezikov sta močno vplivala razvoj umetne inteligence in digitalizacija. Ustvarja se vtis, da bodo jezikovni poklici kmalu odveč. Pa bo tudi zares tako? Zaradi digitalizacije je treba študij jezikov na novo premisliti. To pa še ne pomeni, da bodo jezikovni poklici tudi v resnici ugasnili. Kateri jeziki so najbolj na udaru? Gostja je dekanja Filozofske fakultete v Ljubljani Mojca Schlamberger Brezar.

V ustanovah Evropske unije obdelujejo ogromne količine besedil. Ob tem so jim v veliko pomoč jezikovna orodja, ki jih je Evropska komisija razvila na podlagi umetne inteligence. Omogočajo številne naloge, od prevajanja, brifiranja, odgovarjanja na vprašanja, povzemanja, do anonimiziranja in poenostavljanja besedil. Sprva so bila namenjena zaposlenim v evropskih ustanovah, v zadnjem času pa so dana v uporabo širši javnosti. Njihova prednost naj bi bila med drugim varnost in varstvo podatkov. O tem, kaj vse omogočajo in v kolikšni meri so uporabna izven ustanov Evropske unije nam bo povedal Peter Jakša iz generalnega direktorata za prevajanje Evropske komisije. Do njih je mogoče dostopati preko spodnje povezave (Foto: Evropska komisija) . Digital Europe - AI-based Multilingual Services

Od izbrisa besede pravzaprav do iskanja gesel za križanke, take so želje in zahteve, ki jih prejmejo v dopisih na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. V njih nekateri inštitutu očitajo napake, drugi nergajo nad odločitvami jezikoslovcev, tretji so do njih napadalni. Vsi pa inštitutu pripisujejo velik vpliv. Dopise si je mogoče ogledati v Atriju ZRC v Ljubljani, na razstavi z naslovom »Ne uničujte Slovenski Jezik!!« in podnaslovom »Pisma inštitutu«. V naši oddaji jih je predstavila Agata Tomažič, avtorica razstave (Foto: joslex / Pixabay).

Gost je doc. dr. Blaž Koritnik, dr. med., specialist nevrolog. Opisal je delovanje možganskega govornega in jezikovnega sistema, njegove okvare in tako imenovani bralnik misli, ki omogoča sporazumevanje z bolniki s sindromom vklenjene zavesti, ki ne zmorejo nobenih gibov in sporazumevanja (ponovitev).

Izogibanje stereotipnemu in diskriminatornemu naslavljanju žensk ni vedno enostavno in zahteva premislek. Tudi med jezikoslovci so mnenja različna. Zgodovinski razvoj jezika ni vedno kompatibilen z uvajanjem novih jezikovnih sredstev, to pa še ne pomeni, da je jezik nedotakljiv in da se ne sme spreminjati. Gost oddaje je akad. prof. dr. Marko Snoj, ki je na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti pripravil javno predavanje z naslovom Slovnični spol od spočetja do rojstva … in danes. Snoj je kritičen do smernic za spolno občutljivo rabo jezika. Meni, da priporočena raba – npr. Kovač je rekla – ženskam odreka slovnični spol in je z vidika zgodovinskega razvoja jezika nepremišljena, saj vodi v razgradnjo sistema slovenskega jezika (Robin Higgins / Pixabay). Vabljeni tudi k poslušanju preteklih oddaj, ki smo jih pripravili na temo spolno občutljive rabe jezika. Francija napoveduje prepoved pisanja, ki navaja oba spola Spol in spoštovanje: Strategije kultiviranja razlik Spolno občutljiva raba jezika

Anuša Kodelja je dramska in filmska igralka, ki je lansko leto nastopila v osmih predstavah omnibusa gledaliških predstav Dodekalogija 1972 – 1983. Igrala je v kar osmih od dvanajstih predstav omnibusa, ki smo si ga lahko ogledali lansko leto v sklopu Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica – Gorica. V predstavah je nastopila v vlogi gluhega dekleta Anuše, ki je zanimiva tudi z jezikovnega vidika, o čemer smo se pogovarjali v oddaji Jezikovni pogovori.

Pred prvim nacionalnim dnevom branja, ki bo v četrtek 5. marca potekal pod sloganom Branje je veselje, sta gosta oddaje dr. Samo Rugelj in Renate Rugelj, iz založbe UMCO. V oddaji smo se vprašali, kaj lahko spremeni nacionalni dan branja.

Izteka se javna razprava za novi pravopis. Ta temeljni jezikoslovni priročnik nastaja v stalnem dialogu z javnostjo. Kaj lahko pričakujemo po večletni javni razpravi v Pravopisu 8.0, osmem po vrsti, kako velike bodo spremembe? Največje spremembe se nanašajo na napovedano odločitev pri veliki začetnici, pri izjemah zapisa z malo začetnico pri pisanju krajevnih imen (vas, mesto, trg, selo, selce …). Odločitev, ali bomo od letos, ko naj bi bil dokončan Pravopis 8.0, zapisovali npr. Novo Mesto in ne več Novo mesto, sicer še ni dokončno sprejeta. Gostja oddaje je dr. Helena Dobrovoljc, vodja skupine za pripravo novega pravopisa.

V zgodovino človeštva se je mogoče zazreti tudi skozi jezik. Aramejščina daje vpogled v tritisočletno zgodovino, v padce velikanskih imperijev, v rojstvo novih religij. V kakšno preteklost se je mogoče zazreti skozi ta jezik babilonskega, asirskega in perzijskega imperija? Jezik, ki ga je govoril Jezus Kristus. Gost oddaje je Aljaž Krajnc s Katedre za Sveto pismo in judovstvo (ponovitev).

Žona šajna – sonce sveti; šender čečele – lepe punce; kok hosaš? – kako ti je ime?; v pete smo ligal – v posteljo smo legli … To je nekaj fraz iz soriškega narečnega govora oziroma dajnarske šprahe. Ta edinstveni govor se je razvil z naselitvijo podložnikov freisinških škofov iz Tirolske po koncu 13. stoletja pod vrhove Ratitovca. Prvi ga je dokumentiral ljubljanski škof Tomaž Hren, ki je zapisal, da je freisinški škof Emiho v bližini Loke v okolici Sorice ustanovil vasi, v katerih ljudje govorijo germanski jezik. Podrobneje pa so ga analizirali in zapisovali jezikoslovci z Univerze v Celovcu že v začetku 20. stoletja, ko so organizirali študijske ekskurzije profesorjev in študentov v vasi zgornjega dela Selške doline, predvsem v Sorico in Danje. Danes soriški narečni govor uporablja le še peščica starejših domačinov. Naš gost Boris Jensterle se iz otroštva spominja sorodnikov, ki so ga govorili le občasno, npr. ko niso želeli, da bi jih otroci razumeli. Skupaj z njim in Mihom Markljem, ki je soriškemu…

V gradu Štanjel domuje Muzej slovenskega jezika in knjige, interaktivna razstava, ki predstavlja knjižne mejnike iz slovenske zgodovine. Obiskovalci lahko vzamejo v roke Trubarjev Abecednik in se čudijo, kako je lahko tako majhna knjiga prelomna za slovenščino. Če pa se jim ob tem porodi še kakšno vprašanje, ga lahko zastavijo kar Trubarju samemu, njegovemu avatarju, ki naj bi po večini podajal pravilne odgovore. O tem, kaj vse je mogoče doživeti v Muzeju slovenskega jezika in knjige, smo se pogovarjali z Urošem Grilcem iz zavoda Škrateljc, pri katerem so načrtovali muzej. Za strokovno postavitev so poskrbeli pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Pri projektu so sodelovale tudi druge vodilne ustanove s področja jezika in knjige: Slovenski šolski muzej, Narodna in univerzitetna knjižnica ter druge (Foto Ana Rojc/Muzej slovenskega jezika in knjige).

“Humor je najboljše črnilo,“ so prepričani pri Društvu Radi pišemo z roko. To je namreč osrednja tema letošnjega meseca pisanja z roko, ki poteka v januarju. Udeleženci pišejo šaljiva voščila, si izmišljujejo smešne junake, pišejo z zaprtimi očmi ter tekmujejo na maratonu pisanja z roko. Pri projektu sodeluje več kot 330 osnovnih in srednjih šol, vrtcev, knjižnic, medgeneracijskih centrov ter drugih izobraževalnih in kulturnih ustanov, s skupaj več kot 60.000 udeleženci. Poteka ob podpori Ministrstva za vzgojo in izobraževanje ter Zavoda za šolstvo. Naša gostja je Nadja Lazar, predsednica Društva Radi pišemo z roko.

Spletni tečaj slovenščine Slonline obiskuje skoraj 60 tisoč uporabnikov z vsega sveta. Aktivno ga mesečno uporablja od 4000 do 5000 ljudi, po nadgradnji pa naj bi postal dostopnejši. Osrednji cilj tečaja je jezikovno opolnomočenje priseljenih. Ob njegovi nadgradnji smo govorili o izzivih poučevanja slovenščine pri priseljencih in prednostih Slonlina, ki so ga razvili na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete v Ljubljani. Gostji oddaje sta doc. dr. Ina Ferbežar in dr. Mateja Eniko.

Ob svetovnem dnevu brajice, ta je 4. januarja, je naš gost Rok Janežič, ki je slep od otroštva. Po izobrazbi je diplomirani zgodovinar in slovenist, po poklicu pa samozaposleni lektor. Kako mu je uspelo, da je združil dva svetova – brajico in latinico? (Foto: Pixabay)

Ljudje neradi slišimo, da se bomo morali spremeniti. Neradi tudi slišimo, da se obeta črna prihodnost, če se ne bomo spremenili. Pri projektu Zelen.kom iščejo in učijo načine, kako ustrezno komunicirati o poti zelenega prehoda, da ne bi sprožili nerazumevanja ali odpora. Pri njem sodeluje 40 raziskovalcev in raziskovalk z desetih oddelkov filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Gostje oddaje: dr. Danijel Ivajnšič, vsebinski vodja projekta in vodja skupin za geografijo in biologijo, ki raziskuje razumevanje podnebne krize, dr. Melanija Larisa Fabčič, vodja področne skupine germanistike, in dr. Aleksandra Nuč Blažič, ki sodeluje pri prevodoslovnem delu projekta (ponovitev).

Potem ko je Bernarda Petelinšek prestala preizkus z Drakulo, prevodom črno-belega filma iz leta 1931 po tonskem zapisu, je bila pred več kot tridesetimi leti sprejeta med podnaslovne prevajalke na TV Slovenija. Prevedla je več kot tisoč celovečernih igranih filmov in dokumentarcev. Najbolj pa se je uveljavila s prevodi kultnih ameriških in britanskih pravniških serij ter detektivk. Pri njihovem prevajanju se je povezala s poklicnimi forenziki, njene prevajalske rešitve so se uveljavile v slovenskem pravosodju, iz vsega pa je na koncu ustvarila še Forenzični terminološki slovar. Bernardi Petelinšek je za njen prispevek v več kot tridesetletnem delu Društvo slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev podelilo nagrado Brede Lipovšek za življenjsko delo (ponovitev).

Poljanski rokopis sodi med najdragocenejša odkritija slovenskega rokopisnega izročila. Delo je veljalo za igubljeno, leta 2008 pa so ga našli v kmečki hiši v Poljanski dolini. Njegovo ponovno odkritje in izjemno znanstvenokritično izdajo, ki je luč sveta ugledala letos, bosta predstavila urednika izdaje in letošnja prejemnika Trubarjevega priznanja, doc. dr. Matija Ogrin in doc. dr. Andrejka Žejn.

Španski pesnik in Nobelov nagrajenec Juan Ramón Jiménez je bil prepričan, da z učenjem novega jezika pridobimo novo dušo. Mogoče ta njegova misel še posebej velja za koptski jezik, zadnjo razvojno stopnjo egipčanskega jezika, ki se uporablja predvsem kot liturgični jezik Koptske cerkve. Od novembra se koptščine lahko učite na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer so pripravili brezplačni tečaj. V prejšnji oddaji smo osvetlili zgodovino koptskega jezika, tokrat pa se bomo osredotočili na njegovo poučevanje. Gostje so dr. Jan Ciglenečki z Odseka za egiptologijo in koptologijo Centra za bližnjevzhodne študije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Jošt Martinčič, študent drugega letnika magistrskega študija primerjalnega jezikoslovja in francistike na Filozofski fakulteti, in Dominik Krapež, ki na Univerzi Ludwiga Maximilliana v Münchnu na izmenjavi študira koptščino na tamkajšnjem Inštitutu za egiptologijo in koptologijo.

Koptščina je zadnja razvojna stopnja egipčanskega jezika, ki se uporablja predvsem kot liturgični jezik Koptske cerkve. Sodi med najstarejše že žive jezike. Francoski jezikoslovec Jean-François Champollion, ki je razvozlal egipčanske hieroglife, je zapisal, da je koptščina najpopolnejši in najbolj premišljen jezik, kar jih pozna. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani so pripravili brezplačni tečaj koptščine, nastaja pa tudi prva koptska slovnica v slovenskem jeziku. Gostje: dr. Jan Ciglenečki z Odseka za egiptologijo in koptologijo Centra za bližnjevzhodne študije na ljubljanski Filozofski fakulteti, Jošt Martinčič, študent drugega letnika magistrskega študija primerjalnega jezikoslovja in francistike na ljubljanski Filozofski fakulteti in Dominik Krapež, ki na Univerzi Ludwiga Maximilliana v Münchnu na izmenjavi študira koptščino na Inštitutu za egiptologijo in koptologijo.

Gost oddaje je dr. Matej Meterc, glavni urednik Slovarja pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov. Njegovo delo paremiologa je pravo detektivsko delo, saj odkriva množico pomenov, ki jih vsebujejo pregovori, reki, velerizmi, antipregovori, vraže ... Med najtršimi orehi, s katerimi se srečuje, je pregovor Dolga ljubezen, gvišna bolezen, saj ni popolnoma jasno, kaj vse lahko pomeni (ponovitev).

Lektor ni jezikovna policija, ampak partner avtorju – prvi bralec, ki mu pomaga do jasnega in učinkovitega sporočila, pravi Kristina M. Pučnik, predsednica Lektorskega društva Slovenije. Kristina M. Pučnik že 20 let poklicno deluje kot lektorica. Pravi, da ne bi počela nič drugega, saj je v poklicu, v katerem dela kot samozaposlena, izjemno zadovoljna. K pogovoru smo jo povabili ob nedavno sprejetem Etičnem kodeksu in poklicnih standardih Lektorskega društva Slovenije. Pogovarjali smo se tudi o širšem odnosu javnosti do lektorjev. Povedala je, da se ljudje primejo za usta, ko izvedo, kaj je po poklicu.

Anja Kamenarič, mlada raziskovalka s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, je izvedla obsežno mednarodno raziskavo o uporabi umetne inteligence v založništvu. V njej je sodelovalo več kot 250 strokovnjakov iz 30 držav. Izsledke je predstavila na nedavnem Mednarodnem prevajalskem simpoziju Društva slovenskih književnih prevajalcev. Predstavitvi je dala naslov Pametni prevod ali prevara? Kaj o umetni inteligenci menijo založniki (Foto: Mohamed_hassan / Pixabay).

Ali lahko narečje nasmeji bolj kot tisoč šal? Slovenski komiki, ki izvajajo standup, ne nastopajo le s šalami, temveč tudi z jezikom oziroma narečjem. Včasih pa se celo zdi, da že samo narečje doseže komičen učinek. Kako slovenski standupovci z narečjem gradijo identiteto in komičnost? To vprašanje je bilo v ospredju analize Govor in narečna identiteta pri slovenskih izvajalcih standupa, ki jo je pripravila Ina Poteko, asistentka na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani. Rezultate je predstavila na mednarodnem znanstvenem simpoziju Govor. Glas. Identiteta, ki je bil izveden na akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. (Foto: Tumisu / Pixabay).