Vroči mikrofon

Izkoriščanje paragvajskih delavcev v ilegalni tovarni cigaret v Lendavi, težke razmere migrantskih delavcev iz tretjih držav ter stavka Woltovih dostavljavcev … Migrantski in platformni delavci vse bolj postajajo le artikli, poslovni model in plen kriminalnih združb, pred katerimi jih država ne zna ali noče zaščititi. Kaj sploh še lahko naredimo? Kako delavcem, ki ne poznajo lokalnih predpisov in svojih pravic, pomagajo na sosednjem Hrvaškem? Sogovorniki: Goran Lukić, vodja Delavske svetovalnice Filip Pračić, iniciativa "Pravo na grad" Dostavljalci platforme Wolt

Eden od načinov, kako se želi Evropska komisija približati in prisluhniti državljanom držav EU, so tudi državljanski forumi, ki jih zadnja leta organizirajo v Bruslju. Vsake toliko časa izžrebajo okoli 150 ljudi, jih povabijo na sedež Evropske komisije in tam potem razpravljajo o različnih aktualnih temah, izpostavijo največje težave s katerimi se soočajo in predlagajo rešitve. Konec septembra je v Bruslju potekal deveti državljanski forum na temo demokratične odpornosti, na katerem sta sodelovala tudi dva Slovenca. Kako poteka neposredna, participativna demokracija EU v praksi je v Bruslju preveril Miha Švalj.

Novinarka, režiserka in učiteljica Ruwaida Amer je svoje življenje od rojstva do zdaj preživela zaprta skupaj z dvema milijonoma drugih Palestincev v Gazi. Stara je 35 let, povprečna starost v Gazi je bila še pred začetkom pokola več kot 73.000 civilistk in civilistov manj kot 20 let. Od samega začetka je novinarsko spremljala to, kar je Netanjahu opredelil kot odpiranje vrat pekla. In ta vrata so v palestinski novinarki še vedno odprta. Tudi v Ljubljani, kjer je obiskala Festival migrantskega filma, se niso zaprla, pravi da se ne spomni niti enega trenutka, ki ne bi bil grozljiv. Kaj pomeni biti "človeška žival", kot Palestince označujejo nekateri izraelski politiki? Kaj pomeni gledati otroke stradati? Kaj pomeni biti sam lačen, prestrašen, na tleh, ko umirajo številni tvoji bližnji?

Pogojevanje pravice do denarne socialne pomoči z družbeno koristnim delom je tema enega od štirih nedeljskih referendumov. Ker je vprašanje volivcem zgolj načelno, ni mogoče predvideti, kdo bi taka dela moral opravljati, kako naj bi izvedba te ideje potekala v praksi in kakšen naj bi bil namen takega dela. Obstoječa zakonodaja za pridobitev in ohranitev denarne socialne pomoči je namreč že sedaj zelo stroga. Nekaj poudarkov iz obstoječega sistema in nekaj dilem ob morebitni uvedbi doslej še neobstoječega sistema družbeno koristnega dela predstavimo v Vročem mikrofonu.

"Streljal bo," je Leila Al Shammary šokirano spoznala med enim od nasilnih dogodkov, ki jim je bila priča med svojim zadnjim obiskom Zahodnega brega. V vasi blizu Hebrona je dokumentirala požige, napade in streljanja na Palestince in uničevanje njihovih domov. Ko je v nekem trenutku počilo v bližini palestinske hiše, je naboj zadel tla tik pred njo. Prestrašena je obstala. Izraelski vojak, ki je streljal, se je glasno zasmejal. Z laserjem je nameril še v njeno srce. To ga je zelo zabavalo. Videla je, kako so prišli in uničili vas ter Palestince, ki so se potem, ko so jim porušili domove, zatekli v jame.

Svet je vse bolj nepredvidljiv. Vojne in mednarodne krize se množijo, njihovi učinki pa segajo daleč čez bojišča – od cen energije in nafte do migracij in evropske politike. Kaj se v resnici dogaja na terenu? Kam vodi svet, v katerem je kriz vse več, odgovorov pa vse manj? Kako znova naravnati geopolitične kompase – kdo in zakaj jih je pravzaprav izgubil? Epizoda je bila posneta v okviru Avdiofestivala 2026, pred publiko v ljubljanski Cukrarni. V debati so sodelovali: Dario Špelić, zgodovinar in novinar, Hrvatski radio Mojca Širok, dopisnica RTV Slovenija iz Rima Aljaž Vrabec, novinar časnika Delo Priporočamo tudi: Dario Špelić: Vojno je preprosto začeti, veliko težje jo je končati Mojca Širok: Reportaža z Lampeduze Aljaž Vrabec: Reportaža iz Sirije

Smo na poti k novemu Frankensteinu, ki ga ne bomo znali več nadzorovati, ali pa smo vstopili v novo renesanso? Tako se sprašujejo mnogi ob aktualnem bliskovitem napredku umetne inteligence. Na eni strani se vrstijo opažanja, da prehajamo v nove čase, ki bodo zelo drugačni od tistih, ki smo jih bili vajeni, da bo marsikaj potekalo veliko hitreje in učinkoviteje; a kaj če bo iz enačbe proti svoji volji izvzet tudi človek? S čim imamo dejansko opravka? Sogovorniki: Matej Huš, doktor fizikalne kemije in raziskovalec na Kemijskem inštitutu, ki se ukvarja z znanostjo in tehnologijo ter spremlja tudi razvoj umetne inteligence. Matjaž Humar, raziskovalec na Institutu Jožef Stefan, kjer se ukvarja z biofotoniko, laserji in miniaturnimi optičnimi napravami, pri svojem raziskovalnem delu pa vse bolj uporablja tudi umetno inteligenco. Martin Žnidaršič, dolgoletni raziskovalec umetne inteligence in strojnega učenja na Odseku za tehnologije znanja Instituta Jožef Stefan. Andrej Bauer, matematik in raziskovalec na…

Minevajo tri leta od napada Hamasa na Izrael. Ta je z brezkompromisnim vojaškim odzivom sprožil novo eskalacijo širše krize na Bližnjem vzhodu. Gaza je porušena, ubitih je na desettisoče civilistov, konflikti, predvsem ob podpori ZDA Izraelu, pa so se razširili po vsej regiji. Že več mesecev traja tudi vojna v Iranu. Dogajanje močno vpliva na geopolitična razmerja in svetovno gospodarstvo, v Evropi pa zaradi zaprtja Hormuške ožine spremljamo rekordne cene nafte. Tudi pogajanja o koncu vojne v Ukrajini se ne premaknejo v smeri miru, medtem se povezujeta EU in Kanada. Geopolitične razmere v dneh zasedanja Generalne skupščine ZN in srečanja Donalda Trumpa s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom analizira Dario Špelić, zgodovinar in novinar hrvaškega nacionalnega radia, poznavalec Bližnjega vzhoda ter avtor posebne serije podkasta Prva linija o Iranu. POVABILO: Izgubljeni geopolitični kompasi Pridružite se zunanjepolitični debati na Avdiofestivalu Radia Slovenija! Dobimo se v ponedeljek 28. septembra ob 16.05 v…

Prav to se sprašujejo v Kamniku z okolico, kjer je v začetku septembra že drugič v manj kot letu dni veljal ukrep obveznega prekuhavanja pitne vode. Ta je danes znova skladna, precej težje pa je odgovoriti na vprašanje, zakaj se težave ponavljajo. Prebivalci izgubljajo potrpljenje in zaupanje v kamniško pitno vodo, na občini pa trdijo, da je njihova voda najbolj kakovostna pri nas. Sogovorniki: Lara in Mitja, občana Kamnika in Komende Rok Novak, občan in občinski svetnik Matej Slapar, župan občine Kamnik Manca Cvirn, namestnica direktorice Komunalnega podjetja Kamnik Katarina Česnik, društvo CIPRA Slovenija – društvo za varstvo Alp Klara Kopše Zorko, vodja oddelka za pitne in kopalne vode v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano Vido Kregar, Jamarski klub Kamnik Če imate tudi vi vprašanje ali temo, za katero menite, da bi se ji morali posvetiti, nam jo predlagajte. Pišite nam na val202@rtvslo.si.

Participativni proračun je do lani uvedlo najmanj 66 slovenskih občin. Prebivalci lahko v okviru postopka sami predlagajo projekte, za katere menijo, da bi izboljšali okolje, v katerem živijo. Kakšni so rezultati, kako poteka postopek, kje so težave in zakaj si nekatere občine prizadevajo za uveljavitev tega procesa neposredne demokracije? Sogovorniki: Alenka Blazinšek Domenis, koordinatorka projekta Stičišče Središče Tadej Beočanin, župan Občine Ajdovščina Simon Delakorda, prebivalec Občine Logatec

Mira je šla na Žale prižgat svečo možu, ki je umrl zaradi kokaina. Ta je bil včasih droga elite, danes pa je zelo dostopen. Na začetku ga je jemal dvakrat, trikrat na teden, ko sta šla kam ven. Nekoč visok in močan uspešen moški je na koncu shiran, poln ran, v plenicah končal na invalidskem vozičku. Ko je doživel septični šok, še ni dopolnil 40 let. Drugačno zgodbo pa ima Nataša, ki je jemala amfetamine. V primerjavi z možem, s katerim ima štiri otroke, ob tem ni pila še alkohola. Bilo je polno nasilja. Ko so jima odvzeli otroke, sta oba prenehala uporabljati droge, se ločila in uredila življenje. Nataši bodo zdaj vrnili otroke. V otroštvu je bila žrtev spolnih zlorab, spid ji je dal občutek samozavesti in moči, toda še več ji je vzel. Na Društvu UP, kjer tistim, ki so se znašli v težavah zaradi drog in alkohola, zagotavljajo tudi brezplačne psihoterapije, pravijo, da najbližji ob odvisnikih pogosto čutijo sram, žalost, stisko, tudi jezo. "Ta droga je sranje" - prva postaja, v kateri lahko slišite tudi…

Komaj se je zagnalo novo šolsko leto, že je slovensko šolstvo doživelo dva pretresa. Skrb vzbujajoč padec rezultatov PISA ter napoved ukinitve devetletke in vrnitve osemletke. Pa je glavna težava za pešanje pismenosti pri mladih res v sami strukturi osnovne šole in ali je mogoče tako korenito spremembo, kot je vnovična uvedba osemletke, izpeljati praktično čez noč? Kaj bo vrnitev osemletke pomenila za otroke iz manj spodbudnih okolij, kaj se dogaja z avtoriteto učitelja in merili znanja ter kako v šolo vrniti več odgovornosti, vztrajnosti in pomena znanja? Predlagane spremembe v osnovnih šolah bo v tokratnem Vročem mikrofonu pokomentirala dolgoletna ravnateljica Osnovne šole Lava v Celju Marijana Kolenko, ki se je prav te dni po 21 letih vodenja šole upokojila. Poglavja: 00:00:10 Namesto uvoda: Kaj so po šolah urejali tik pred začetkom šolskega leta? 00:02:01 Zakaj tako porazni rezultati slovenskih mladih na raziskavi PISA? 00:05:24 Številni današnji otroci so ob vstopu v osnovno šolo govorno osiromašeni…

Predstavljajte si: dobite sporočilo dostavne službe, da boste prejeli paket, ki ga je treba odkupiti. Ker veliko naročate prek spleta, niste prepričani, ali ste kaj naročili. Znesek odkupnine pa ni visok, nekaj deset evrov. V tem času namesto vas doma nekdo drug prevzame in plača paket. V njem pa je v resnici ničvreden predmet, ki ga je poslalo podjetje izven meja Evropske unije. Kaj lahko v tem primeru oškodovanec sploh naredi? Odgovore smo iskali na Zvezi potrošnikov Slovenije, Tržnem inšpektoratu, Policiji in tudi na Pošti Slovenije, ki je enemu izmed takšnih podjetij brezplačno dodelila posebno poštno številko.

Antifašistični tabor na Peršmanovi domačiji pri Železni Kapli je lani prekinila kontroverzna akcija avstrijske policije, ki še vedno ni dobila pravega epiloga. Mladi koroški Slovenci letos tradicionalni tabor organizirajo ob Zablaškem jezeru, približno 30 kilometrov od Celovca. Kakšno je vzdušje med 160 udeleženci, kako je z varnostjo, o čem se pogovarjajo, kako vidijo razmere v Avstriji in Sloveniji ter kaj jih skrbi na evropski in globalni ravni? Zapiski: Peršmanova domačija v risoromanu Študentska gledališka predstava Peršman Oltar antifašizma

Ministra za zunanje in evropske zadeve Toneta Kajzerja smo gostili v radijskem studiu v nedeljo 30. avgusta. Po 30. posvetu slovenske diplomacije in tik pred začetkom 21. Blejskega strateškega foruma. Pa tudi pred pohvalo izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja na omrežju X, namenjeno premierju Janezu Janši, ker naša država ni podprla skupne izjave EU, v kateri bi ta obsodila nadaljevanje izraelske gradnje na nezakonito zasedenih palestinskih ozemljih. Nataša Štefe se je z ministrom pogovarjala o perečih premikih zunanje političnih stališč do Izraela, o pričakovanjih pred Blejskim forumom, o prihodnosti Evrope in Evropske unije, o pogledih na vojno v Ukrajini in o usklajenosti oziroma neusklajenosti slovenske zunanje politike.

Letošnje poletje so zaznamovali trije vročinski valovi, izjemno visoke povprečne temperature in dramatično pomanjkanje padavin. In posledice dolgotrajne suše ne občutijo le kmetje na poljih, v sadovnjakih, vinogradih in na travnikih, ampak močno vplivajo tudi na gozdove, reke, morje in podzemne vode ter celo podzemno infrastrukturo. Kako se na letošnjo sušo in vročino odzivajo slovenski gozdovi, kako vpliva na življenje v rekah in morju? Koliko se je letos zmanjšal nivo podtalnice in kako hitro se lahko po koncu suše obnovi? Preverili bomo tudi, kako dolgotrajna suša vpliva na kakovost vode ter na vodovodne in kanalizacijske sisteme. Ali se lahko zaradi izsuševanja tal zgodijo premiki tal in poškodbe cevi? Sogovorniki: Gregor Danev, Zavod za gozdove Slovenije Kaja Pliberšek, Zavod za ribištvo Slovenije Barbara Čenčur Curk, Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani Nataša Atanasova, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani Jože Tomec, JP VOKA SNAGA Irena Fonda, Zavod You sea Andreja Ramšak, Morska…

Čez nekaj dni se bo v Sloveniji začel tradicionalni Blejski strateški forum. 31. avgusta in 1. septembra bo med različnimi razpravami pomembno mesto namenjeno tudi območju Zahodnega Balkana in Jugovzhodne Evrope. Zaradi globalnih kriz in vojn je naša soseščina v zadnjem času sicer nekoliko manj v ospredju evropske javnosti, vendar se v regiji dogajajo pomembni premiki, predvsem zaradi protestov v Srbiji in Albaniji. O političnih krizah v regiji, širitvi EU, avtoritarnih vzorcih, pa tudi o Madžarski po Orbanu, se pogovarjamo z dr. Florianom Bieberjem, predstojnikom Centra za študije Jugovzhodne Evrope v Gradcu.

Pogosto mila kaznovalna politika, institucionalna odgovornost, relativizacija posilstev in reviktimizacija žrtev utrjujejo družbene predstave o dopustnosti spolnega nasilja, pri katerem gre predvsem za vprašanje moči, nadzora in podrejanja. Tjaša Kosar iz Kulturno-umetniškega društva Transformator poudarja, da posilstvo pusti velike posledice. "Travma spremeni tvoje možgane, delovanje telesa in duševnost. Celo življenje imaš potem lahko nenadzorovane sprožilce, ki povzročajo različne telesne odzive. Nihče noče biti posiljen, a če žrtev, ki je šla skozi tako brutalno nasilje, kot je posilstvo, pove, da je celo manj brutalno kot iti skozi sodni proces, pove vse." Boštjan Vernik Šetinc iz Društva za osveščanje in varstvo – center antidiskriminacije OV-CA opozarja, da približno 20 odstotkov ljudi ne verjame ženskam, ki so imele izkušnjo nasilja. "Kulture posilstva še nismo razgradili. Stoji in pade tudi na brezbrižnosti, da se ljudje obnašajo, kot da to ni njihova stvar."

Konec julija je več deset tisoč ljudi iz Maroka na različne načine vstopilo v Ceuto, špansko eksklavo, območje pod njihovim nadzorom na afriški strani gibraltarske ožine. Prizori, ki so obkrožili svet, so bili pretresljivi. Čez nekaj dni je šel novinar Boštjan Videmšek tja, preveriti razmere, se pogovarjati z ljudmi. Z lokalnimi prebivalci. Ter tistimi mladimi begunci, ki so tam še ostali. Povedali so mu, da so bili prepričani, da jih v Ceuti, čakajo blaginja, službe, stanovanja. V vse to so jih prepričale zmanipulirane vsebine na družbenih omrežjih. Tudi zato Boštjan Videmšek družbenim omrežjem, še posebej njihovim lastnikom, za ta dogodek pripisuje veliko odgovornost. Poleg Ceute je obiskal tudi sosednje mesto v Maroku, kjer se je pogovarjal s starši tudi pogrešanih otrok.

Pred tremi leti se je Slovenija soočala z največjo naravno nesrečo v zgodovini samostojne Slovenije. Povodenj je prizadela dve tretjini države in povzročila za skoraj tri milijarde evrov neposredne škode. Obnova je v drugi polovici izvajanja, končala naj bi se leta 2028. Več kot dve tretjini prebivalcev je po podatkih ministrstva za okolje in prostor obnovo že uspešno končalo, v obravnavi je še kakih 5200 škodnih primerov. A podnebnim spremembam ne moremo ubežati, treba se bo prilagoditi. O tem pa bi morali razmišljati tudi tisti, ki nikoli niso bili poplavljeni. Z našo dopisnico Metko Pirc se spominjamo silovite ujme in predvsem preverimo, kako naprej.

Minuli teden je bil med drugim v znamenju trka dveh velikih športnih organizacij. Mednarodna nogometna zveza, oz. njen predsednik Gianni Infantino je želel ustanoviti novo komercialno družbo in približno 20-odstotni delež prodati svetovnim vlagateljem. Vrednost projekta, v katerem je FIFA želela prodati med drugimi komercialne in televizijske pravice, naj bi znašala približno 20 milijard dolarjev, FIFA pa bi z njim zbrala približno 4 milijarde dolarjev svežega kapitala. Po poslanem predlogu načrta, ki so ga po elektronski pošti prejele posamezne nogometne zveze in je bila tem zvezam obljubljena tudi denarna nagrada, je sledil val ogorčenja navijačev po vsem svetu, znova pa je bliskovito in uspešno reagirala evropska nogometna zveza in njen predsednik Aleksander Čeferin. Po soglasni zavrnitvi Infantinovega predloga vseh članic UEFE je predsednik FIFE sporočil, da je opustil namere o izvedbi načrta. O kronologiji dogodkov, vsebini načrta in tudi o tem, kaj spor pomeni za prihodnost svetovnega nogometa z…

Moški, ki se je pred 20 leti začel drogirat, potem ko je izgubil celo družino, vključno s starši, partnerko, otrokom, pravi, da so droge, ki jih dilerji na ulici prodajajo danes, veliko slabše kot še pred nekaj leti. Drug odvisnik, ki obsoja tiste, ki za seboj povsod puščajo igle, se spominja težkega otroštva. Droga mu je dala iluzijo, da nima več nobenih problemov in mu je nadomestila občutek ljubezen staršev, ki je ni imel. Na Metelkovi je sedel tudi mlad človek s povitimi otečenimi in okrvavljenimi nogami. Okužb je veliko. V tokratni oddaji nadaljujemo pot z ekipo Kraljev ulice po Ljubljani pri razdeljevanju pribora za odvisnike. Obiskali smo tudi DrogArt in center Stigme v središču prestolnice, preverili pa smo tudi, kako je v Novi Gorici, kjer imajo edino varno sobo v državi. Kakšni so podatki policije in kaj vse se znajde v drogah, ki se prodajajo na ulici? "Ta droga je sranje" - prva postaja, v kateri lahko slišite tudi zgodbo komaj polnoletne odvisnice, ki prebija skozi življenje na dnu, polnem…

Rada bi pekla torte, vendar je na ulici. Komaj polnoletna odvisnica se prebija skozi življenje na dnu, polnem zlorab, posilstev, kriz, slabosti, hlepenja po novih odmerkih. Jemlje vse, kar se da dobiti. Pridružili smo se ekipi Kraljev ulice na terenu v Ljubljani pri razdeljevanju pribora za odvisnike. Kot nam bo povedal odvisniški veteran, mladi na ulici propadajo vse bolj rapidno. In tudi vse bolj vsem na očeh. Zakaj, izveste v oddaji. V drugem delu nadaljujemo pot z ekipo Kraljev ulice po Ljubljani pri razdeljevanju pribora za odvisnike. Obiskali smo tudi DrogArt in center Stigme v središču prestolnice, preverili pa smo tudi, kako je v Novi Gorici, kjer imajo edino varno sobo v državi. Kakšni so podatki policije in kaj vse se znajde v drogah, ki se prodajajo na ulici?

V počitniških dneh je Jadransko morje polno jadrnic, gliserjev, jaht in ostalih plovil, ki švigajo sem ter tja, od ene marine do druge, od enega do drugega priveza. Brezskrbno uživanje pa se lahko hitro konča, saj morje skriva ogromno pasti; sploh neizkušeni voditelji čolnov, ki so pred kratkim opravili izpit, se nemalokrat znajdejo v hudi zadregi. Kar razumljivo, glede na to, da izpit za voditelja čolna v Sloveniji ne vključuje praktičnega dela, torej upravljanja s plovilom na morju. Bi morali sistem spremeniti in vključiti tudi obvezno prakso v proces pridobivanja izpita?

Če se nameravate te dni odpraviti v Posočje in si privoščiti osvežilen spust po Soči z raftom ali kajakom, se boste srečali tudi s spletno stranjo GOSOČA.SI, kjer je treba pred spustom kupiti in aktivirati dovolilnico za vstopno-izstopna mesta. Cena se je v zadnjih letih občutno zvišala, vse tri posoške občine pa ne uspejo najti skupne rešitve. Kaj je prineslo zvišanje cen dovolilnic? So zaradi prizadevanj za ureditev komercialne plovbe najbolj prikrajšani rekreativni kajakaši? Se lahko občine do prihodnje plovbne sezone poenotijo? Je rešitev lahko krajinski park? Bi se morala vmešati država?

Kako bomo v Evropi ob vse hujših vročinskih valovih, suši in poplavah v prihodnje pridelovali hrano? Kmetje ob neustrezni evropski politiki in neučinkovitih okoljskih ukrepih opozarjajo, da so vse bolj ujeti med podnebne spremembe, nizke odkupne cene in globalno konkurenco. V okviru Mednarodne poletne šole politične ekologije, ki ta teden poteka v Ljubljani, smo se pogovarjali z Morgan Ody, francosko kmetico in aktivistko, ki zastopa milijone malih in srednje velikih kmetov po svetu. Teme pogovora pa: kdo ima po njenem največjo moč v prehranskem sistemu ter ali lahko Evropa hkrati zagotovi dostopno hrano, dostojno življenje kmetov in učinkovito podnebno politiko. Gostja: Morgan Ody, francoska kmetica in aktivistka, ki kot generalna koordinatorka gibanja La Via Campesina zastopa milijone malih in srednje velikih kmetov po svetu. Brala je Mateja Perpar.

Barcelona je postala simbol boja proti čezmernemu turizmu. Od zadnjih protestih, ki so v katalonski prestolnici potekali pod geslom Tourists Go Home, torej Turisti, pojdite domov, sta minili dve leti, a razmere se niso izboljšale. Še več, lokalne oblasti so priznale, da je mesto doseglo mejo svoje turistične zmogljivosti. Skoraj polovica prebivalstva se določenim delom mesta izogiba, ker so ti turistično preveč zasedeni. Kljub protestom in nezadovoljstvom pa 70 odstotkov prebivalcev še vedno meni, da je turizem koristen za mesto. Po letih razvoja in promocije turizma je zato nastopil čas, da priljubljene turistične destinacije začnejo dejavno upravljati turizem. V Vročem mikrofonu preverjamo, kakšen je vpliv čezmernega turizma na oblegane destinacije, kako se s turizmom ukvarjajo v preoblegani Barceloni, kakšno turistično politiko so ubrali v Madridu ter česa se iz primerov tujih prestolnic lahko naučimo v Sloveniji. Sogovorniki: Carla Izcara, raziskovalka v neodvisnem raziskovalnem centru Alba Sud iz…

Kaj se dogaja z delavskimi pravicami domačih in tujih delavcev? Kako se ponovno vračajo prakse izkoriščanja, za katere smo že mislili, da so stvar preteklosti? Obiskali smo Festival delavskega filma Kamerat v Hrastniku in Delavsko svetovalnico v Ljubljani. Sogovorniki: - režiser Matevž Luzar; - srbski režiser Vladimir Šojat; - hrvaški režiser Srđan Kovačević; - Goran Lukić, Delavska svetovalnica; - Hana Radilović, Delavska svetovalnica; - Laura Orel, Delavska svetovalnica; - predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj; - namestnica varuhinje človekovih pravic Dijana Možina Zupanc; - izvršni sekretar ZSSS Matija Drmota; - Peter Gole, avtor knjige Podobe od kdo ve že kdaj; - programski vodja festivala Kamerat Simon Tanšek; - obiskovalci Festivala delavskega filma Kamerat.

Državni zbor ima na mizi predlog o ukinitvi RTV-prispevka in prehod na neposredno financiranje javne radiotelevizije iz sredstev državnega proračuna. Precej držav je neposredni RTV-prispevek, naročnino že opustilo in jo nadomestilo z drugo obliko financiranja: od različnih oblik davčnih obveznosti državljanov pa vse do plačila iz proračuna, vendar tako, da je njegova višina vezana na zunanji kazalnik, na primer na bruto domači proizvod. Kljub temu pa se v praksi dogaja, da medijske organizacije obljubljenega nato ne prejmejo v dogovorjeni višini. Kako torej financiranje RTV hiš vpliva na njihovo delovanje, na politične vplive?

»To ne bo samo največji nogometni dogodek, ampak najpomembnejši dogodek v človeški zgodovini, najbolj navdihujoč dogodek, ki ga bo človeštvo kadar koli videlo.« S temi besedami je predsednik mednarodne nogometne zveze Gianni Infantino lani decembra opisal mundial, ki se začenja v glavnem mestu Mehike, gostile pa ga bodo predvsem Združene države in tudi Kanada. O nogometu se je v povezavi s tem dogodkom pisalo manj, kot bi si želeli. To bo prvi mundial, na katerem bosta igrali reprezentanci, ki sta med seboj v vojni – ameriška in iranska –, na srečo ne v isti skupini, prvi z najdražjimi vstopnicami v zgodovini velikih tekmovanj in enako neprijetno enkraten, tudi kar zadeva ogljični odtis ob premikih reprezentanc, že v skupinskem delu. To bo tudi prvenstvo z rekordnim številom udeleženk – 48, to pa je pri ljubiteljih nogometa prav tako izzvalo kritike. O vsem tem v Vročem mikrofonu na Valu 202 tudi z Majo Hrvatin in Luko Petričem, ki sta na prizoriščih prvenstva.

Generalna sekretakrat Amnesty International Agnès Callamard zaradi svojega delovanja ne sme v številne države, kot so Rusija, Kitajska, Filipini, Savdska Arabija. Bila je tudi posebna poročevalka Združenih narodov za zunajsodne usmrtitve; med drugim je preiskovala umora savdijskega novinarja Džamala Hašokdžija in iranskega generala Kasema Sulejmanija. Brez dlake na jeziku govori o genocidu v Gazi, vojni v Iranu, zločinih iranskega režima, nezakonitih ameriških napadih, preganjanjih, sistematičnih kršitvah človekovih pravic, tudi Šutarjevemu zakonu in odstranitvi palestinske zastave s pročelja vladne palače. "Palestinska zastava je zastava ljudi, ki so žrtve genocida in nezakonite okupacije. Odstranitev zastave je zanje klofuta. To nas mora resnično skrbeti. Oblast moramo pozvati, da naj, če ima prijateljski odnos z Izraelom, to prijateljstvo izkoristi za prave stvari, za to, da zahteva končanje genocida, nezakonite okupacije in spoštovanje mednarodnega prava. To bi moral narediti pravi prijatelj."

Šakal, ki je še pred nekaj desetletji veljal za redkost na evropskem zemljevidu, se po Stari celini širi hitreje kot kadarkoli prej, nova raziskava pod vodstvom slovenskih znanstvenikov pa kaže, da so pri tem ključni volkovi … in pa človek. Zakaj šakali vse pogosteje prihajajo v bližino naselij, kako nanje vplivajo podnebne spremembe in vračanje velikih zveri ter kaj njihovo širjenje pomeni za naravo in ljudi? Smo priča novemu ekološkemu ravnovesju ali novim konfliktom, raziskujemo v tokratnem Vročem mikrofonu. Gostje: Miha Krofel, Biotehniška fakulteta Matija Stergar, Zavod za gozdove Iztok Rožič, starešina lovske družine Novo mesto Boris Grabrijan s kmetije Vučji ogrizek iz Bele krajine Oddaja je nastala v sodelovanju z radijskim dopisnikom za Dolenjsko Jožetom Žuro. Posnetek šakala je posnel: dr. Tomi Trilar, Prirodoslovni muzej Slovenije Fotografija: Martin Steenhaut Poglavja: 00:00:51 Kako prepoznamo šakala? 00:01:28 Število šakalov pri nas eksponentno raste 00:02:25 Kako ravnamo, če med sprehodom…

Prejšnji teden je iz Nemčije prišla informacija, da je po najnovejših javnomnenjskih anketah prvo mesto med političnimi strankami zasedla skrajno desna stranka Alternativa za Nemčijo. Namerili so ji skoraj 30 odstotkov. Kaj ta primer pomeni v kontekstu naraščajočega populizma v Evropi, od Velike Britanije do Slovenije? Sogovorniki: - Dopisnica RTV Slovenija iz Nemčije Maja Derčar - prof. dr. Bojan Bugarič, Univerza v Shefieldu

Norveška ima najbolj elektrificiran promet v Evropi, hkrati pa je poleg Rusije največja evropska proizvajalka nafte in plina. Kljub ambicioznim okoljskim ciljem se je norveška vlada odločila za ponovno odprtje opuščenih plinskih polj v Severnem morju ter krepitev črpanja nafte, s čimer želi okrepiti energetsko oskrbo Evrope. Kritiki državi očitajo, da kljub podnebni krizi izkorišča svetovne konflikte za nadaljevanje okoljsko škodljive proizvodnje, medtem ko se sama predstavlja kot zeleni svetilnik. V Oslu smo se pogovarjali s strokovnjaki za energetiko, mobilnost in urbanizem. Sogovorniki: Sture Portvik, vodja elektromobilnosti v Oslu Kacper Szulecki, profesor za mednarodno podnebno upravljanje Miha Zanoškar, slovenski arhitekt in urbanist na Norveškem Jan Erik Grindheim, profesor politologije Povezave: Podkast Zelena luč iz Osla Intervju s Katjo Franko, slovensko pravnico na Norveškem Za odzive: luka.hvalc@rtvslo.si Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije.…

Iskanje osebnega zdravnika je v Sloveniji postalo prava nočna mora. Pogosto dobesedno. Spomnimo se primera iz Borovnice, kjer so pacienti na vpis k novi zdravnici čakali od noči. Podobna zgodba, le da podnevi, a ob deževnem in hladnem vremenu se je zgodila prejšnji teden v Cerknem. Zastopnik pacientovih pravic in nekdanji generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Marjan Sušelj prizore označuje za nedopustne in ponižujoče do pacientov, prelaganje odgovornosti pa ne rešuje osnovne težave. Izjeme kažejo, da se je mogoče organizirati tudi drugače. Primer dobre prakse smo poiskali v ZD Logatec.

Po izračunih Fiskalnega sveta bo zakon o interventnih ukrepih povzročil veliko škodo in bo predstavljal velik udarec za javne finance. Zgodil se bo javno-finančni šok, ki bo prisilil Slovenijo v večje zadolževanje. Po prepričanju predsednika Fiskalnega sveta Davorina Kračuna se bodo bonitetne ocene verjetno poslabšale, zaradi česar bo zadolževanje dražje. Zakon dejansko predstavlja davčno reformo, ki zahteva tresočo roko in premišljene ukrepe. Gre za prerazporeditev od enih slojev prebivalstva k drugim.

Ne gre več le za to, da verjamemo napačnim posnetkom, ampak da postopoma ne verjamemo ničemur več. Od lažnih klicev z glasom direktorja do viralnih videov politikov, ki jim pripisujejo izjave, ki jih nikoli niso izrekli. Jasno postaja, da globoki ponaredki, čeprav kot tehnologija obstajajo že desetletja, danes dobivajo nove razsežnosti zaradi množične, poceni in dostopne produkcije. Širijo pa se tudi spolno zaznamovane zlorabe, kjer neprostovoljne intimne podobe žensk, tudi političark in novinark, služijo kot orodje za njihovo diskreditacijo. Sogovorniki: dr. Vitomir Štruc, profesor na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, ki dela tudi v laboratoriju za strojno inteligenco dr. Igor Vobič, redni profesor na Katedri za novinarstvo in Centru za raziskovanje družbenega komuniciranja na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Raziskovalno sodeluje tudi s Fakulteto za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani v okviru Centra odličnosti za umetno inteligenco v digitalni humanistiki Sam…

"Živimo v obdobju tesnobe," pravi dr. Leerom Medovoi z Univerze v Arizoni. Podnebne spremembe so samo eden izmed vzrokov za tesnobo. Zanikanje človeške odgovornosti se zdi najlažja pot iz te stiske. Kakšno vlogo imajo pri tem magično razmišljanje in fetiši? Zakaj se ljudje počutijo varnejše, če lahko s prstom pokažejo na sovražnika?

Stanje na najemniškem trgu je kaotično. Iskalci stanovanja morajo predložiti celo življenjepis, lastniki zahtevajo vpogled v plačilne liste, pogodbo o zaposlitvi, dovoljenje za bivanje itd. Kajenje je absolutno prepovedano, domače živali večinoma niso zaželene, prav tako ne otroci. Oddajajo se celo za bivanje povsem neprimerni prostori, kot so predelane garaže, kleti, kontejnerji. Cene sledijo rasti cen nepremičnin, ki so v zadnjem tromesečju lanskega leta zabeležile najvišjo rast v EU. Najemnine so se v zadnjih desetih letih povprečno povišale za 74 odstotkov. Po podatkih SURS je lani več kot 31.000 najemnikov za stanovanjske stroške odštelo več kot 40 odstotkov celotnega razpoložljivega dohodka v gospodinjstvu. 23 odstotkov jih je živelo v stanovanjih v slabem stanju, 9 odstotkov jih ni imelo primernega ogrevanja. Preverili smo, kako brutalen je postal najemni trg, še posebej v Ljubljani. Ob starejši najemnici s tremi odraslimi hčerkami, ki so prav tako v najemu in pravi, da je danes najti stanovanje hujše…

Parlamentarne volitve na Madžarskem so po 16 letih vladavine stranke Fidesz in Viktorja Orbana prinesle spremembo. Opozicijska stranka Tisza je osvojila dvotretjinsko večino, naslednji predsednik madžarske vlade bo očitno Peter Magyar. Razmišljamo o kampanji, rezultatih ter prihodnjih korakih Madžarske, tudi o njenih odnosih z Evropsko unijo, ZDA in Rusijo. Gosta: - Dr. Faris Kočan s Centra za mednarodne odnose ljubljanske Fakultete za družbene vede - Seku Conde, novinar TV Slovenija

Korupcija je postala ena od glavnih tem v predvolilnem času. Še posebej potem, ko so začeli v javnost prihajati posnetki, za katerimi naj bi bilo izraelsko paraobveščevalno podjetje Black Cube. Slovenija je lani zdrsnila na lestvici zaznave korupcije. Kako obrniti ta trend, je v studiu pojasnila nova predsednica Komisije za preprečevanje korupcije Katarina Bervar Sternad. Ima komisija, ki je vedno bila priročen predmet političnih obračunavanj, dovolj arzenala za boj proti koruptivnim tveganjem in različnim pritiskom v obdobju, ko se globalno rušijo vrednostni sistemi?

Vojna in geopolitične napetosti na Bližnjem vzhodu močno vplivajo tudi na turistične tokove in turizem, tako v svetu kot pri nas. Prejšnji teden so začasno prekinili letalske povezave z brniškega letališča v Zalivske države, turistične agencije odpovedujejo ali prestavljajo potovanja, turisti zaradi varnosti razmišljajo o novih destinacijah. Nekatere pa so premamile tudi več kot 50% nižje cene hotelskih nastanitev in so se vseeno odpravili na bolj tvegana območja, denimo v Dubaj ali manj tvegana kot je Oman. Pred prvomajskimi prazniki, ko se veliko Slovencev odpravi po svetu, preverjamo, kako se moramo v teh zaostrenih geopolitičnih razmerah kot turisti in popotniki varno in odgovorno obnašati. Gost v studiu: Andrej Šter, nekdanji vodja konzularnega sektorja zunanjega ministrstva

Ko so se v tednu pred volitvami po izbruhu vojne v Iranu na nekaterih Petrolovih bencinskih servisih pojavile težave z oskrbo, predvsem z dizelskim gorivom, se je ponovno pokazalo, da odnosi med nekoč državnim podjetjem, v katerem ima danes država približno tretjinski delež, niso na najvišji ravni. Kako smo prišli do tega, da osrednji igralec na področju energetike in naftnih derivatov, meri moči z državo, pojasnjuje ekonomist Bogomir Kovač.

Dogajanje na Bližnjem vzhodu pomembno vpliva na svetovno gospodarstvo in potrošnike. V ospredju pozornosti je dogajanje na naftnem trgu, saj je zaprtje Hormuške ožine eden največjih naftnih šokov na strani ponudbe v zgodovini. Tudi če se vojna konča takoj, bi se proizvodnja na Bližnjem vzhodu na raven pred vojno vrnila šele čez nekaj mesecev. O vplivu globalnih razmer na slovensko gospodarstvo, ki ga bo ustavitev dobavnih verig dodatno obremenila, ob tem so pred nami še negotovi časi oblikovanja nove vlade, se pred Vročim mikrofonom pogovarjamo z glavnim finančnim analitikom pri Gospodarski zbornici Slovenije Bojanom Ivancem.

V Pragi so potekali množični protivladni protesti. V središču mesta se je zbralo 250 tisoč ljudi, ki se ne strinjajo s politiko novega češkega premierja, milijarderja Andreja Babiša. Nova vlada je sicer po jesenskih volitvah prisegla šele konec leta, poleg Babiševega populističnega gibanja ANO pa jo sestavljajo ministri iz vrst še dveh evroskeptičnih koalicijskih partneric. Koalicija ima zelo šibko večino, a napoveduje korenite spremembe, čeprav se je premier že zapletel v spor s predsednikom Petrom Pavlom. Z novo vlado se je pod vprašajem znašla tudi usmeritev Češke glede vezi z EU in podpore Ukrajini. Obiskali smo Češko in se pogovarjali o politični in gospodarski sedanjosti in prihodnosti države, ki jo še vedno obremenjuje tudi v vojna v Ukrajini in strelski pokol na Karlovi univerzi pred dobrima dvema letoma. Reportaža: Med Slovenci v Pragi

Res je umazana volilna kampanjo že skoraj za nami, ampak smo pa vsaj malo zamenjali zunanje sovražnike. Letos so manj na sporedu teme ilegalnih migracij, novih azilnih kapacitet za prosilce, varovanje meje z ograjami in podobno. Ampak ta tema vseskozi tli pod površjem dnevne politike pa tudi ob šankih in političnih plakatih. In na naših ulicah: Predstavniki Ambasade Rog so opozorili na povečano število rasističnih napadov na tuje delavce, študente in prosilce za azil po Ljubljani. Po njihovih podatkih jih je bilo v zadnjih nekaj tednih več deset. Kakšen je odnos Slovencev do tujcev, do migrantov in prosilcev za mednarodno zaščito pri nas? Kako se je ta odnos v zadnji letih morda spremenil in od česa so odvisni naši predsodki? Kdo so ljudje do katerih imamo predsodke? Sogovorniki: Noorullah in Dragana Oriyakhel Janja in prosilec za azil Romain Adje ukrajinski zobozdravnik iz Brežic Vasyl Olianyshyn 23 letni Sharif tudi iz Brežic sociologinja, profesorica in raziskovalka na Inštitutu za slovensko izseljenstvo…

V preteklem letu so mladi med 15 in 29 letom predstavljali dobrih 15 % prebivalstva v Sloveniji. To je za 7,3 % manj kot ob osamosvojitvi države. Mladih je torej čedalje manj, a zato njihovo mnenje ni nič manj pomembno. Pred državnozborskimi volitvami v Vročem mikrofonu gostimo šest mladih, ki razmišljajo o zanje perečih problematikah. Kako brez pomoči staršev sploh priti do stanovanja, kako v prvih letih kariere živeti z občutkom začasnosti - brez stabilnega dohodka, brez dolgoročnega načrtovanja, pogosto tudi brez možnosti kredita? Kaj se mora spremeniti, da bi bila Slovenija čez 20 let boljša država za mlade? Sogovorniki: Meta Štuhec, magistrska študentka mednarodnih odnosov Nomi Hrast, asistentka na Ekonomsko poslovni fakulteti Univerze v Mariboru David Šeruga, študira poslovno informatiko na Ekonomski fakulteti Tadej Grum, magistrski študent novinarstva Srđan Veljančić, magistrski študent politologije in vloger na področju politike in družboslovja Petar Petkovski, študent novinarstva

Minevata dva tedna od ameriško-izraelskega napada na Iran, kar je v konflikt pahnilo večji del regije. Vojaška akcija je prekinila pogajanja o iranskem jedrskem programu, ta hip pa se zdi, da se akterji od pogajalske mize le še oddaljujejo. Ameriški predsednik Donald Trump povodov za vojno nikoli ni prepričljivo pojasnil, niti ni pridobil soglasja ameriškega kongresa, kaj šele Združenih narodov. Zdi se, da še naprej seje kaos in računa, do bo iz tega nekako izšel kot zmagovalec. O konfliktu na Bližnjem vzhodu, odnosih med ZDA in Evropo, vojni v Ukrajini in o zdravju ameriške demokracije pod Trumpom je ekskluzivno za poslušalke in poslušalce Vala 202 spregovorila Anne Applebaum. Zgodovinarka, novinarka ameriške revije The Atlantic in voditeljica podkasta Autocracy in America je avtorica pred kratkim v slovenščino prevedenega dela Avtokracija, d. d., slovenskim bralcem pa je na voljo tudi obsežna knjiga Gulag, zgodovina sovjetskih taborišč – zanjo je leta 2004 prejela Pulitzerjevo nagrado. Uporabne povezave:…

V Sloveniji imamo nadpovprečno obremenjene plače. Razbremenitev plač je postala ena glavnih predvolilnih tem, ki pa med razpravami večinoma ne seže prav globoko. Slovenija naj bi z visoko obremenitvijo plač izgubljala predvsem dobro plačane strokovnjake, ki naj bi se prezaposlovali v tujino, da bi tam plačevali nižje prispevke ob istem bruto dohodku kot v Sloveniji. Podatki Finančne uprave RS sicer kažejo, da število dohodninskih zavezancev v najvišjem dohodkovnem razredu ne pada, ampak iz leta v leto raste. Kakšne so primerjave s Hrvaško? Sogovorniki: dr. Jože P. Damijan, Ekonomska fakulteta UL Bojan Ivanc, GZS Jernej Salecl, Novartis Sabina Sobočan, Varis ekonomist dr. Janez Šušteršič dr. Maja Zalaznik, Ekonomska fakulteta UL Lidija Jerkič, SKEI

Biologija danes ni več le veda o opazovanju življenja, temveč znanost, ki vse bolj posega v temeljna družbena vprašanja – od zdravja in okolja do etike in moči odločanja. V času vzpona biotehnologije, hitrega izginjanja biodiverzitete in vse večjih okoljskih pritiskov se odpirajo vprašanja moči, odgovornosti in meja znanosti. V četrtkovem Vročem mikrofonu gostimo novega direktorja Nacionalnega inštituta za biologijo Anžeta Županiča. Z njim se bomo pogovarjali o vlogi biologije v 21. stoletju, o tem, zakaj politika usihanja biodiverzitete skoraj ne omenja in zakaj bi morali znanstvenikom pustiti, da so predvsem znanstveniki. Gostje: Dr. Anže Županič, direktor Nacionalnega inštituta za biologijo Dr. Maja Ravnikar in dr. Al Vrezec, aktualna prejemnika nagrad Miroslava Zeia