Nedeljski gost

V terenski studio Vala 202 je na dan 30. Ljubljanskega maratona pritekel pionir triatlona v Sloveniji. Med drugim je 13-krat tekmoval na brutalnem Ultramanu, na katerem je leta 2013 premagal vso konkurenco. Tretji dan je moral preteči 84 kilometrov – dva maratona torej. Miro Kregar se je v triatlonu znašel po naključju. Ta šport ga je takoj začaral in magija ga tudi po 42 letih še vedno drži; tekmuje, trenira, premaguje veliko mlajše triatlonce. Član hrama slavnih svetovnega ultramaratonskega triatlona in oče treh otrok je tudi oče otroških smučarskih vajeti, inovator in še veliko več. Povedal je tudi zgodbo o bližnjem havajskem srečanju s tigrastim morskim psom.

Nekoč najboljša paranamiznoteniška igralka sveta Mateja Pintar Pustovrh o svoji nesreči tik pred srednjo šolo, zaradi katere je pristala na invalidskem vozičku ne razmišlja veliko, prej jo vidi kot trenutek, ki ji je ponudil drugačno pot. Zmagovala je za namiznoteniško mizo, postala Bloudkova nagrajenka, prevajala je zakone v Evropskem parlamentu in ljubezenske romane doma, na paraolimpijskih igrah v Tokiju ter olimpijskih in paraolimpijskih igrah v Parizu je komentirala za olimpijsko televizijsko mrežo in upa, da bo tako tudi čez dve leti v Los Angelesu. Z njo se je pogovarjal Uroš Volk, ki jo je kot poročevalec Vala 202 spremljal na dvojih paraolimpijskih igrah.

Nedeljska gostja je Ajda Bračič, arhitektka in pisateljica, ki s svojim delom prepleta arhitekturo in družbene tematike. Je ustanoviteljica in programska vodja nevladne organizacije Kajža, platforme za prenovo in trajnostno bivanje, ki jo vodi od leta 2021. Je tudi letošnja prejemnica prestižne nagrade Kresnik za roman Kresničevje, za katerega pravi, da je z njim predvsem želela odpreti vprašanja, ki se njej zdijo pomembna. Eno od teh je sobivanje z zgodovino, ki je za nami in ki jo moramo vsakič na novo osmišljati.

Slovenija doživlja zlato dobo kolesarstva, česar seveda ne spremeni dejstvo, da je prvi kolesar sveta Tadej Pogačar trenutno poškodovan. To dobo razcveta skušajo na Kolesarski zvezi Slovenije, ki jo vodi tokratni nedeljski gost, izkoristiti po organizacijski plati, saj bodo prvič gostili evropsko prvenstvo, še vedno pa je v igri tudi veličastni uvod francoskega Toura. Andraž Vehovar, predsednik zveze, naš nekdanji kajakaš, srebrni olimpijec iz Atlante pred natanko 30. leti, ima za seboj izredno pisano kariero, ki seveda še zdaleč ni končana. Njegova življenjska pot spominja na brzice, na katerih je nekoč tekmoval. Premetavalo ga je sem ter tja: od metalurgije do bančništva, prek svetovalne službe do politike. Diplomo, magisterij in doktorat je opravil na treh različnih univerzah. Foto: www.alesfevzer.com

Tokratna Nedeljska gostja bo Alenka Veber, rojeno Babnopoljka, ki se je po tridesetih letih življenja in dela v Ljubljani vrnila v domačo vas. Njeno novo življenjsko obdobje je zaznamovala tudi skrb za mamo Frančiško, ki je zbolela za napredujočo demenco. Slišali bomo iskreno izpoved o življenju z mamo v stari domači hiši, o izgorelosti, osamljenosti, težkih odločitvah in drobnih trenutkih bližine, ki ostajajo tudi takrat, ko besede in spomini počasi izginjajo.

Milan Predan je novinar, bil je dolgoletni urednik in direktor časnika Večer. Nato je prestopil med diplomate in služboval od Trsta do Skopja. Pravi, da imata novinarstvo in diplomacija veliko skupnih točk, čeprav sledita različnim ciljem. Skrajnosti v življenju niso dobre, še najmanj v zunanji politiki, kjer je vehementno postavljanje na eno samo stran lahko nevarno. Novinarjem ne zavida zahtevnih razmer, v katerih delajo, meni pa, da potrebujemo kakovosten in ustrezno financiran javni medijski servis. Z Milanom Predanom o letu, ki ga je kot dijak preživel v Združenih državah, razumevanju slovenskih in svetovnih političnih ekstremov, pa tudi o polnem upokojenskem življenju in družinskem psu Alfu, ki je znal z laježem prekiniti zbrani diplomatski zbor.

Sara Isakovič, nekdanja odlična plavalka, edina Slovenka s plavalno olimpijsko kolajno, psihologinja, nevropsihologinja, govornica, avtorica, predana trenerka mentalnih veščin, zdaj pa predvsem mama, pravi, da je v najboljšem obdobju svojega življenja. Veliko predava, v zadnjem času se je zelo posvetila problematiki zasvojenosti s pametnimi telefoni. Mladi po raziskavah preživijo skoraj pol leta pripeti na ekrane. Študij na elitni ameriški univerzi Berkeley ji je omogočil primerjavo pedagoških pristopov, družinsko popotovanje po svetu pa podarilo širino, ki jo zdaj poskuša predati petletnemu sinčku Maxu. Vedno nasmejana Sara tudi o tem, da zna biti sama s sabo, in o tem, da je z lahkoto sprejela odločitev o koncu izjemne športne kariere. Pa še o marsičem. Sarin glasbeni izbor: Julio Iglesias – Crazy Frank Sinatra – Way you look tonight Michael Bolton – When a man loves a woman Avtor fotografije: www.alesfevzer.com

Več kot 30 let je minilo, odkar je Jan Cvitkovič še v študentskem naselju napisal scenarij za film Rop stoletja. Zanj je prejel Grossmanovo nagrado in dovolj denarja, da je popravil zaganjač na starem wartburgu. In tako se je začelo. Arheolog po poklicu je postal filmar, scenarist, režiser in tudi igralec, čeprav meni, da za igranje ni dovolj dober. V zgodovino slovenskega filma se je zapisal s filmi, kot so V leru, Kruh in mleko, Odgrobadogroba, Arheo, Šiška Deluxe in Družinica. V filmu Gram srca je med ljubljanskimi narkomani iskal kaj lepega. Konec oktobra pride v kinematografe njegov novi celovečerni film Hotel Alkohol. Samooklicani blokovski tip že nekaj let živi v Koprivi na Krasu, v hiši, v kateri je živela njegova nona. Kadar nima projektov, začne fizično delati – v gozdu, vinogradih. To, da vstane ob petih zjutraj in dela, mu ustreza. Prija mu ta normalni ritem življenja. Leta 2008 je izšel njegov pesniški prvenec Lačna žival, še vedno se mu zgodi pesem in ko se, jo napiše, tako kot na Facebooku…

Arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko oddaj, reportaž in intervjujev. Še posebej dolg je seznam nedeljskih gostov in gostij, ki so se do zdaj ob nedeljah zvrstili na Valu 202. To pa bo tudi zadnja epizoda poletne serije nedeljskih gostov iz arhiva. Stara je enajst let. Gre še za enega izmed pomembnih dokumentov časa, ki so nastali na Valu 202. Nima veliko ljudi v življenju te sreče, da bi od malih nog vedeli, kaj bodo počeli v življenju in potem vse življenje uresničevali otroške želje. Legendarni Miki Muster je vedel, da bo risal stripe in risanke, z njimi razveseljeval otroke in starejše, in to je počel vse življenje. Čeprav je bilo tudi težko. Oče Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika pa ni le pionir slovenskega stripa in animacije, je tudi naš prvi pevec zabavne glasbe, akademski kipar in karikaturist. Z njim se je leta 2015 pogovarjal Miha Švalj.

Od svojega prvega večjega koncerta leta 1999 v Ljubljani do danes je Tadej Košmerl obiskal nekaj več kot 720 koncertov po vsem svetu. Od leta 2001 se profesionalno ukvarja s prodajo koncertnih aranžmajev, Koncerti.net oboževalcem zagotavljajo prevoz in vstopnico za koncerte po Evropi. So svetovne glasbene zvezde zgodba o uspehu ali zgodba o zaslužku? In kako v lunaparku glasbene industrije, ki je postala instantna, najti smisel? Tadej Košmerl razmišlja o spremembah na koncertnih odrih, povezanih skupnostih oboževalcev in vzgoji svojih treh otrok v “koncertne frike”. Tadejev glasbeni izbor: Bob Dylan - Watching The River Flow Elvis Presley - Walk A Mile In My Shoes The Who - The Real Me

"Bila je enkratna. Po eni strani je bila mogočna ikona, po drugi pa tako srčna in odprta ter preprosta. Imela sem občutek, da sva se družili vsak dan vse življenje.," tako se nedavno preminule Milene Zupančič spominja novinarka Nina Zagoričnik. Z legendarno slovensko igralko je leta 2021 posnela tudi njen zadnji intervju za Val 202. Zdaj ga znova objavljamo. Takrat je Milena Zupančič dejala: "Vsaka dobra zgodba je tudi ljubezenska zgodba, malo žalostna, malo bridka, malo smešna, tako kot življenje."

Profesor doktor Janez Vrečko je velik poznavalec književne teorije, zgodovine in komparativistike. Še vedno je zelo aktiven predavatelj, čeprav je spomladi praznoval že svoj 80. rojstni dan in je že nekaj let uradno upokojen. Zdaj, ko je v Kosovelovem letu prispeval idejno zasnovo za razstavo v Kosovelovi spominski hiši v Tomaju, ga vse preveč enodimenzionalno predstavljamo kot kosoveloslovca, je potožil že pred pogovorom. Janez Vrečko se je namreč v poklicni karieri ukvarjal še z marsičim, od antike do avantgarde iz prve polovice 20. stoletja.

Arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko oddaj, reportaž in intervjujev. Še posebej dolg je seznam nedeljskih gostov in gostij, ki so se do zdaj ob nedeljah zvrstili na Valu 202. In poletje je primeren čas, da si za poslušanje privoščimo tudi kaj takega. Legendarni glasbenik in Ježkov nagrajenec Marko Brecelj je dejal, da je raje kot na vrhu piramide pomemben člen mreže ljudi, ki si prizadeva za trajnostni jutri. Mladinski animator, performer, politični aktivist in mehki terorist, kakor si je pravil, je umrl 4. februarja 2022. Dve leti pred tem pa je Damjana Zorca povabil v prostore koprskega Društva prijateljev zmernega napredka. Nastal je pogovor, ki ga je vredno poslušati večkrat.

Tokratnega Nedeljskega gosta večina pozna le kot Avgusta Demšarja, priljubljenega pisca kriminalnih romanov, ki jih je postavil v slovensko okolje in z njimi poskrbel za preporod slovenskega kriminalnega romana ter priljubljenost tega žanra pri nas. Še več, trinajst kriminalk v katerih je osrednji lik inšpektor Martin Vrenko, velja za najpomembnejši in najobsežnejši slovenski kriminalni cikel. Ko ni Avgust Demšar pa je dr. Tomaž Zupančič, profesor in raziskovalec, ki se ukvarja z razvojem ustvarjalnosti, likovno pismenostjo in didaktiko likovne umetnosti. V svoji nedavno izdani zadnji knjigi, zbirki zgodb Zadnja večerja pa je prvič združil dve svoji veliki ljubezni: obsedenost s kriminalnim žanrom in navdušenje nad konceptualno, sodobno likovno umetnostjo.

Arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko oddaj, reportaž in intervjujev. Še posebej dolg je seznam nedeljskih gostov in gostij, ki so se do zdaj ob nedeljah zvrstili na Valu 202. In poletje je primeren čas, da si za poslušanje privoščimo tudi kaj takega. Na vdih. V globino. Čim globlje. Tam je mirnost, tišina in voda. Morje. Alenka Artnik je ena izmed najboljših potapljačic na vdih na svetu. Pravi, da je pri potopu kot v maminem trebuhu. Popoln zen, ki omogoči obvladovanje ega, raziskovanje telesa in uma. Celo odpuščanje za trnovo življenjsko pot. Z njo se je oktobra 2018 pogovarjal Luka Hvalc.

Klavdij Sluban je francoski fotograf slovenskega rodu, ki trenutno razstavlja na enem najprestižnejših fotografskih festivalov, v francoskem Arlesu. Po študiju angleške in ameriške književnosti se je kot samouk izpopolnjeval v črno-beli analogni fotografiji, ki je še danes njegov prepoznavni način fotografiranja. Kmalu se je odločil, da se bo posvečal izključno umetniški fotografiji, ne več dokumentarni. Umetniška fotografija je postala njegov način življenja – tako na popotovanjih po prostranih pokrajinah kot med bivanjem v zaprtih prostorih mladoletniških zaporov v Franciji, vzhodni Evropi ter Srednji in Južni Ameriki. Od leta 1995 v zaporih vodi fotografske delavnice, na katerih se mladi skupaj z njim ustvarjalno izražajo skozi fotografijo.

Arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko oddaj, reportaž in intervjujev. Še posebej dolg je seznam nedeljskih gostov in gostij, ki so se do zdaj ob nedeljah zvrstili na Valu 202. In poletje je primeren čas, da si za poslušanje privoščimo tudi kaj takega. Matej Praprotnik je v času epidemije poklical brazilskega igralca in režiserja Wagnerja Mouro. Zaslovel je v vlogi mladega policista v Elitnem vodu pozneje pa še verjetno bolj v podobi Pabla Escobarja v seriji Narcos. Spomladi leta 2020 je zaradi koronavirusa prekinil snemanja ter spregovoril tudi za Val 202. Trenutno ga lahko sicer vidite v filmu Tajni agent, ki je na sporedu tudi na Filmu pod zvezdami.

Francosko-kolumbijski znanstvenik Carlos Moreno je mednarodno uveljavljeni urbanist postal šele v zrelih letih. Po osnovni izobrazbi je matematik in računalničar, ki se je v življenju ukvarjal z robotizacijo in avtomatizacijo v avtomobilski in letalski industriji, snoval rešitve za jedrske elektrarne in genetsko analizo ter sodeloval pri razvoju tehnoloških rešitev za pametna mesta. Potem pa ga je prešinila ideja o decentraliziranem policentričnem mestu bližine in zasnoval je model 15-minutnih mest, ki ga je pod vodstvom nekdanje županje Pariza Anne Hidalgo začel uresničevati v praksi. Pariz je iz avtomobilom prijaznega mesta v zadnjih 12 letih postal pešcem in kolesarjem prijazno mesto, pariške soseske pa so postale prijetnejše, bolj zelene, varnejše in prijaznejše za življenje ljudi. In za to je v veliki meri zaslužen nekdanji kolumbijski gverilec, ki ga bomo spoznali v oddaji Nedeljski gost.

Arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko oddaj, reportaž in intervjujev. Še posebej dolg je seznam nedeljskih gostov in gostij, ki so se do zdaj ob nedeljah zvrstili na Valu 202. In poletje je primeren čas, da si za poslušanje privoščimo kaj takega. Nataša Štefe se je 17. oktobra 2021 v Zagrebu pogovarjala s hrvaško pisateljico, esejistko, novinarko in kolumnistko. Eno najbolj prepoznavnih avtoric z območja nekdanje Jugoslavije. Slavenko Drakulić, ki je letos v 77. letu starosti žal preminula.

Nekdanji nogometaš, kapetan prve slovenske zlate generacije, ki je igrala na dveh velikih tekmovanjih. Aleš Čeh je šele pri svojih 14-ih začel resneje igrati nogomet in komaj polnoleten že igral v prvem moštvu Olimpije v takratni republiški ligi. Je legenda graškega kluba GAK, za katerega je zbral več kot 350 nastopov. Bil je nepogrešljiv člen vsake zvezne vrste, krasila sta ga moč in marljivost. Bil je prvi med enakimi po sporu med Zlatkom Zahovićem in Srečkom Katancem na svetovnem prvenstvu leta 2002, ki je spregovoril o aferi. Po koncu igralske kariere se je podal v trenerske vode. Na več kot stotih tekmah je bil pomočnik nekdanjemu slovenskemu selektorju Katancu v reprezentancah Slovenije, Iraka in Uzbekistana. Trenutno je doma in z Markom Cirmanom sta se med drugim pogovarjala tudi o malem nogometu, ki mu ju dal ogromno, ter o prevelikem vplivu staršev na otroke v mlajših selekcijah.

Britanka Joss Stone je večkrat nagrajena soulovska pevka in avtorica besedil. Kariero je začela pri 16 letih, v mladostni naivnosti pa se je za vsak napačno zapeti ton opravičevala. Prihodnje leto bo stara 40 let, v več kot dveh desetletjih kariere pa je dodobra spoznala glasbeno industrijo - in samo sebe. Z leti je pridobila samozavest in se začela upirati producentom – ne dovoli jim več, da bi ji ves čas narekovali, kaj naj počne. S samosvojo in ustvarjalno glasbenico smo se pred njenim tretjim koncertom v Sloveniji pogovarjali o karierni in osebnostni rasti, neizprosnosti glasbene industrije ter družinskem življenju s štirimi otroki.

Športni raziskovalec, nekdanji košarkarski sodnik, športni novinar in strokovnjak za odnose z javnostmi dr. Simon Ličen je tudi izredni profesor športnega novinarstva na ameriški univerzi Penn State, kjer raziskuje preplet športa, medijev in družbe. Njegova akademska pot ga je vodila iz Slovenije v Združene države Amerike, kjer danes izobražuje prihodnje generacije športnih novinarjev in raziskuje sodobne izzive medijev. Spregovori o tem, kako Američani doživljajo praznovanje 250-letnice obstoja, kako znajo ustvariti trende in jih potem hitro tudi zavreči, kakšen fenomen je Luka Dončić, kako se je spremenilo spremljanje športa, kaj šport najbolj ogroža, kakšne so njegove odklonske strani, kaj pogreša pri športnem novinarstvu ter tudi o pritiskih na ameriške univerze. Za odziv lahko pišete na gasper.andrinek@rtvslo.si.

Ireno Štaudohar najpogosteje zasledimo v njenih esejih, ki jih piše za Sobotno prilogo časopisa Delo. Veliko, pravzaprav največ, piše o knjigah, pisateljicah in pisateljih. Verjame, da lahko branje knjig spremeni ljudi. Včasih se ji zdi, da stvari povezuje s takšno hitrostjo, da bi lahko proizvajala elektriko. Njena zadnja knjiga je napisana pot skozi gozd, ki jo vodijo čudne metafizične stvari, saj si želi, da bi lahko s pomočjo teh nezemeljskih izkušenj od inspiracije, umetnosti, do ljubezni in romantike, prišla do svojega očeta, ki se je nesrečno izgubil v belini snega. Za odzive pišite na gasper.andrinek@rtvslo.si.

Svoj poklic ljubi in v njem uživa. Peter Čeferin je legendarni odvetnik z najdaljšim poklicnim stažem pri nas, ki je večino svoje kariere posvetil kazenskemu pravu. Zagovarjal je ravbarje in žandarje, slavili so ga kot narodnega junaka, mu očitali, da je mafijski odvetnik, nespodobni odvetnik in celo sovražnik države številka ena. Peter Čeferin pripoveduje o pravosodju, literarnem ustvarjanju, o svoji družini, hčerki Petri, sinovih Roku in Aleksandru, pa tudi o zelo originalni zvezi, ki jo imata s partnerko Rijo. Peter Čeferin pravi, da se življenje začne pri osemdesetih ... Poglavja: 00:01:59 »Zame ni lepšega poklica kot braniti nekoga, ki je v stiski, ki je sam in nima nikogar drugega.« 00:02:38 Primer Makoter: »Če ji tega ne bi predlagala, bi še danes prestajala 30-letno zaporno kazen.« 00:13:08 »Odvetniki v pomembnih trenutkih pozabimo na denar.« 00:16:48 »V življenju sem počel vse, česar se ne sme.« 00:19:37 Zakaj njihova odvetniška družba nima pisarne v Ljubljani? 00:21:58 Primer Perić 00:23:50 Zmaga…

Tokratni Nedeljski gost je eden najbolj vsestranskih gledaliških in filmskih umetnikov, igralec s posebno odrsko prezenco, prepoznavno poetiko in izjemne občutljivosti za jezik. Ustvaril je vrsto nepozabnih vlog klasičnega in sodobnega gledališča in v petih desetletjih pomembno zaznamoval gledališče, film, radio in televizijo. Prejemnika Borštnikovega prstana 2026 Aleša Valiča je pred mikrofon povabila Nina Zagoričnik.

Dalaj Eegol je pionir slovenskega rapa, hiphopa, kot Ali En je leta 1994 poskrbel za pravi bum in s kultnim albumom Leva scena zdramil slovensko glasbeno srenjo. V skladbi z istim naslovom je popljuval približno 30 glasbenikov in zakuhal nekaj škandalov. Bil je tudi zelo uspešen skejter in sovoditelj kultne oddaje SkateTV. Pred 20 leti je odšel v Indijo in tam nameraval živeti za vedno. Pa se je po nekaj letih in nekaj ne preveč lepih izkušnjah vrnil, danes rapa kot Recycleman in sliši na ime Dalaj Eegol. Poleg glasbe ga zanima tudi film, kot didžej pa ne vrti slovenske in balkanske glasbe.

Gordon Neufeld je priznani klinični in razvojni psiholog, z Gaborjem Matejem soavtor knjige “Otroci nas potrebujejo” in ustanovitelj izobraževalnega inštituta Neufeld Institute. Pri skoraj osemdesetih letih pravi, da je telo že malce utrujeno, um še zdaleč ne. Vse bolj mu je jasno, kaj potrebuje otrok, da se lahko razvije v zdravega, empatičnega in samostojnega človeka. Zlasti ljubezen. Obilje ljubezni, močno navezanost na družino in prosto igro. Nanjo smo pozabili tudi odrasli, igrivost in igro pa zamenjali za storilnostno usmerjenost, tekmovanje in zasledovanje ciljev.

Režiser Andrej Košak je pred 30 leti posnel slovo od dnevov mladosti svoje pankovske generacije. Outsider je eden najbolj priljubljenih slovenskih filmov po osamosvojitvi, podobi mladih Metke in Seada bosta večni. Igralci morajo biti liki, z njimi je treba kot z otroki, predvsem pa jih moraš imeti rad. Košak, ki se je proslavil tudi kot lik iz režije v Jonasovem Videošponu, danes živi med Ljubljano in Skopjem. Rad uživa, ne skriva svojega meščanskega porekla in statusa. S celovečernim dokumentarcem Punk pod komunističnim režimom spet osvaja nekdanjo skupno državo. Pravi, da si nekoč imel eno partijo, zdaj jih imaš sedem in sedemkrat več težav. Za Košaka politiki niso in ne bodo zvezdniki. Občuduje Luko Dončića, ki je zanj filmski lik, nekoč je na letališču s kamero in limuzino vizionarsko pričakal mlado Melanijo Trump kot fiktivno prvo ameriško damo. Glasbeni izbor: Berlinski zid - Možgani na asfaltu Lublanski psi - Za boljši jutri Pankrti - Počitnice na morju Zapiski: Pank - zgodovina neposlušnosti:…

Slovenija z dolgo čebelarsko tradicijo, zaščiteno avtohtono kranjsko sivko in velikim številom čebelarjev glede na število prebivalcev velja za eno najbolj prepoznavnih čebelarskih držav na svetu. Več kot 11 tisoč čebelarjev čebelari v več kot 15 tisoč čebelnjakih. Kar pet jih ima na Kozjanskem tudi Peter Kozmus. Nad čebelami se je navdušil že v osnovni šoli, danes pa ni le priznani čebelarski strokovnjak, temveč tudi vršilec dolžnosti predsednika Apimondie, mednarodne čebelarske zveze, kar velja za eno najvišjih funkcij na področju čebelarstva na svetu. Na Čebelarski zvezi Slovenije, kjer vodi rejski program za kranjsko čebelo, pa je bil tudi vodja projekta svetovni dan čebel, ki smo ga prvič zaznamovali leta 2018. Načine čebelarjenja je spoznaval skoraj po vsem svetu, od Afrike, Južne Amerike, severnih držav do Azije. Kot pravi, je ena glavnih razlik med Slovenijo in številnimi drugimi državami predvsem v odnosu do čebel. Pri nas zanje dobro skrbimo, medtem ko se ponekod čebelarstva lotevajo predvsem kot…

Katja Franko že več kot 30 let živi na Norveškem. Kot mlada pravnica je prišla na dvomesečno prakso in na koncu ostala. Danes vodi Inštitut za kriminologijo na pravni fakulteti Univerze v Oslu. Primerja življenje v Sloveniji in na Norveškem, kjer predvsem zaradi nafte nimajo večjih gospodarskih težav in tudi zato politika ni osrednja tema. Skandinavsko državo z visokim standardom je močno spremenil strelski pohod Andersa Breivika leta 2011. Strokovno se ukvarja z vprašanji migracij in varnosti, ki jih močno spreminjata digitalizacija in privatizacija. Tudi v Evropi vidimo Trumpove tendence. Katji Franko mednarodna stroka priznava, da odpira teme prihodnosti. V Kolumbiji je analizirala vlogo in vpliv narko kralja Pabla Escobarja. Živi v naravi, praktično ob smučarsko-tekaških progah. V službo se v vsakem vremenu vozi z električnim kolesom, angažira se tudi v slovenskem društvu Triglav. Glasbeni izbor: Lillebjørn Nilsen - Barn av Regnbuen Vlado Kreslin - Namesto koga roža cveti Nils Petter Molvaer - True Love…

Popraznično nedeljo takoj po prvomajskih praznikih, ko se začne glavna sezona žarov, smo popoprali s kuhinjo za prave moške. Boštjan Napotnik poleg kulinarike in gastronomije obvlada še marsikaj drugega, od radijskega in televizijskega vodenja do pripovedovanja zgodb. A do »penzije« bo še najraje vztrajal kot kreativni direktor znane oglaševalske agencije.

Za Mirka Ciglerja, ki združuje vojaško in diplomatsko znanje, kolegi pravijo, da je človek, ki razume vojno, a zagovarja mir. V zgodnjih osemdesetih, ko je bil namestnik jugoslovanskega vojaškega atašeja v Pekingu, se je sprehajal med glinenimi vojščaki v kitajskem Šjanu. Pozneje je na misiji Združenih narodov bdel nad vojskama Iraka in Irana. Nekdanji visoki častnik in diplomat je pomemben pečat pri evroatlantskem povezovanju Slovenije pustil tako v Washingtonu, kjer je bil pomočnik veleposlanika v času 11. septembra, kot v Bruslju, kjer je bil tudi del prve slovenske misije pri Natu. Od blizu je torej doživljal zgodovinske prelome. To mu kot publicistu daje odlično osnovo za geopolitične in varnostne analize. Od ruske zasedbe Krima redno objavlja v Dnevnikovem Objektivu. Glasbena priporočila: Ibržniki - Čompe (Sittin' On) The Dock Of The Bay - Otis Redding Summertime - Janis Joplin Uporabne povezave: objave v Dnevnikovem Objektivu knjiga Sedem let na prepihu sodelovanje v programih RTV Slovenija POPRAVEK:…

Fulvio Dovgan je specialni pedagog z desetletji izkušenj pri delu s priprtimi in zaprtimi v slovenskih zaporih. Tudi z najbolj zloglasnimi in nevarnimi zločinci, ki jih pozna širša slovenska javnost: med drugim s serijskim morilcem Metodom Trobcem, o čemer sicer izrazito nerad razglablja. V intervjuju pripoveduje o naravi dela in svojem odnosu do njega, kariernih vrhuncih, med katere gotovo spada častni viteški naziv, ki mu ga je pred par leti podelil predsednik Italije Sergio Mattarella, pa tudi o svojem upornem mladostništvu, zaradi katerega se je sam kdaj znašel v navzkrižju z zakonom.

Kaj nam fosili povedo o nahajališčih nafte, zakaj je bila Bohinjska dolina še ne tako davno do vrha polna ledu in kako so fosili rib zašli na Triglav? Geologija ni le pogled v davno preteklost, ampak tudi ključ do razumevanja prihodnosti, pravi tokratni Nedeljski gost geolog in direktor Geološkega zavoda Slovenije Miloš Bavec. Ob 80-letnici delovanja zavoda z njim odstiramo, kako geologi "vidijo" v globino, kjer nimamo neposrednih podatkov, in zakaj so bili po poplavah med prvimi na terenu. Poslušajte še: Kako smo jemali mero plazu Nedeljski gost Andrej Šmuc Geološka detektivka: Je Nadiža nekoč tekla v obratno smer? Po sledi pradavnih megapotresov Kaj skriva prah v hišnih sesalcih?

Poleg dobrega ducata nagrad za posamezne igralske dosežke je Vlado Novak med svojo dolgo poklicno kariero prejel tudi nagrade za življenjsko delo: Borštnikov prstan, Glazerjevo nagrado in pred kratkim še nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije. V tem tednu praznuje še rojstni dan, letos pa obhaja že okroglo deseto obletnico uradne upokojitve. Zaradi legendarnih filmskih vlog in monodramskih predstav, ki so obredle še oddaljene kotičke države, se zdi, da ga poznamo vsi, še nekoliko bolj pa ga spoznamo v pogovoru z Damjanom Zorcem.

Nedeljska gostja je Maja Vardjan, direktorica Muzeja za arhitekturo in oblikovanje MAO Slovenija, mednarodno uveljavljena in priznana kustosinja in raziskovalka, specializirana za slovensko oblikovalsko in arhitekturno produkcijo 20. stoletja ter sodobne ustvarjalne prakse. V muzeju MAO ima dolgoletne izkušnje, vodila je pripravo številnih razstav in sodelovala pri ključnih projektih. Med številnimi nagradami in priznanji je prejela tudi nagrado Mednarodnega muzejskega sveta muzejev (ICOM) Slovenija. In čeprav je diplomirana arhitektka, ni nikoli ustvarjala v biroju ali se lotila kakega klasičnega arhitekturnega projekta. Njena velika želja, da bi postala novinarka, jo je nehote odpeljala v kuratorske vode. “Zato je vsaka moja razstava”, pravi Maja Vardjan, “zasnovana kot arhitekturni projekt.”

Ana Schnabl piše kolumne za ugledni časnik The Guardian. V aktualnem tekstu natančno analizira slovensko predvolilno sceno. Domačo ideološko in družinsko razklanost simbolično ponazarja v gledališkem eseju Skrunilka gnezda, kjer na odru dviguje tudi uteži. Leve in desne. Knjige je zares začela požirati na pragu polnoletnosti, diplomirala je iz primerjalne književnosti in izdala več tudi v tuje jezike prevedenih romanov. Je glas generacije, ki išče bližino, a ostaja ujeta v čustveni praznini. Aktualna prejemnica nagrade Kresnik za najboljši slovenski roman se z javnim prometom vozi v javno službo. Med cijazenjem z vlakom med Kamnikom in Ljubljano bi kvečjemu lahko napisala le kakšno kriminalko. Na evakuacijskem letu iz ZDA na lastne stroške tik pred izbruhom epidemije koronavirusa tudi ni dobila toplega obroka. Pisateljica in publicistka Ana Schnabl pravi, da ni optimistka, ampak žalostna socialistka. Pogovarjamo se tudi o ustvarjalnih procesih, o odnosih, brskanju po samem sebi. Kako je živeti kot prosti…

Da je ženska, je vedela že kot otrok, ki so mu ob rojstvu dali ime Nenad. Salome, medijska osebnost, zvezda resničnostnih šovov, igralka, plesalka, pevka, imitatorka, kraljica preobleke, slikarka, natakarica in borka za človekove pravice, se je 24. marca 2009 ponovno rodila. Takrat je namreč prestala operacijo potrditve spola. S svojo življenjsko zgodbo, pogumom, odprtostjo in vztrajnostjo je Salome številnim ljudem navdih. "Vsi imamo podobne probleme, a na naše težave gledajo drugače, ker so mavrične. Raje imam mavrično kot sivo življenje," pripoveduje Salome, ki se je pred štiridesetimi leti zaljubila v Slovenijo.

Slovenska režiserka, večkratna prejemnica Borštnikove nagrade in nagrajenka Prešernovega sklada, se podpisuje pod več deset gledaliških in v zadnjem času tudi opernih predstav. Nekoč se je ukvarjala tudi s filmom, še pred tem - pri njenih rosnih 15. letih - pa jo je širša javnost nekdanje skupne država spoznala kot obetavno kantavtorico. Danes ne poje več, kot režiserka pa ustvarja večinoma v Nemčiji, Avstriji in Švici. Pred kratkim je kar nekaj prahu dvignila njena izjava o “lenih levičarjih”, ki da znajo svoj glas povzdigniti le tam, kjer jih to nič ne stane. S tem se je odzvala na nedavni incident na premieri ene njenih predstav v Bochumu, kjer je razjarjeno občinstvo napadlo igralca, ki je na odru upodobil fašista.

Mark Pleško je fizik, soustanovitelj podjetja Cosylab, ki med drugim razvija programsko opremo in elektroniko za fuzijske reaktorje, kot je ITER, sodelujejo še s CERN-om, kliniko Mayo in harvardsko univerzo. Tokratni nedeljski gost spretno povezuje znanost in ekonomijo, lani je postal tudi podjetnik leta, sodeloval je v številnih svetih za znanost v Sloveniji, sicer pa je najraje oče in mož, ki je svoj dom našel na Krasu. Spregovori o tem, kako je v otroštvu spoznaval inflacijo prek nakupov gumijastih medvedkov, zakaj ceni skromnost in iznajdljivost, kje je znanost v Sloveniji, kje podjetništvo in da sta z ženo še po štiridesetih letih skupnega življenja zaljubljena kot prvi dan. Izbor skladb: Zlatko in Flamie: SPOMNIM SE Pat Metheny Band: PHASE DANCE Carmina Burana: FORTUNA IMPERATRIX MUNDI

Primož Suhodolčan je pisatelj, športni navdušenec, podjetnik in od nedavnega tudi upokojenec, ki je v slovensko literarno zakladnico prispeval več kot 40 knjig za otroke in mladino. Velja za enega najbolj priljubljenih, prodajanih in izposojanih avtorjev zadnjih desetletij, pa tudi pisatelja, ki je združil literaturo in šport ter v svojih delih ovekovečil nekaj najuspešnejših slovenskih športnikov vseh časov. Gostili smo ga v terenskem studiu na Kopah v živo.

Na kulturni praznik smo nedeljsko gostjo poiskali v kranjskem Prešernovem gledališču. Že dobrega četrt stoletja je del tega majhnega, a izjemno povezanega in prodornega kolektiva. Kolegice in kolegi cenijo njeno profesionalnost in dostopnost. Za zahtevne gledališke vloge je prejela Severjevo nagrado, društvo avdiovizualnih igralcev je prepoznalo kakovost njenih sinhronizacij, gledalci pa jo spremljajo tudi v seriji Takšno je življenje na Televiziji Slovenija. V pogovoru govori domačem Kranju, delu v Prešernovem gledališču in tem, kako jo je zaznamovala vloga v priljubljeni televizijski seriji.

"Dober pedagog mora biti strog, hkrati pa tudi prijazen in dostopen," pravi profesor klavirja Miha Haas. Kot izjemen talent je bil pri sedemnajstih letih predčasno sprejet na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer danes poučuje nove generacije glasbenic in glasbenikov. Miha Haas, ki je nastopal na odrih doma in po svetu, predseduje Društvu klavirskih pedagogov, raziskuje historično izvajalsko prakso (zato se nam v pogovoru pridruži Beethoven), piše strokovne članke, kratke zgodbe, konec lanskega leta pa je izšel tudi njegov roman Ljubezen v času koronavirusa.

Silva Kara je v več kot štiridesetletni alpinistični karieri pot vodila vse od domačih sten do Himalaje in Patagonije. Sodeloval je na 27 odpravah, opravil več kot 2000 plezalnih vzponov, med njimi več kot 300 prvenstvenih, svoje spomine nanje pa je strnil v biografiji z naslovom Alpinist. Prav na skrajnem jugu Južne Amerike, v deželi vetra in granita, je v osemdesetih in devetdesetih letih narekoval tempo svetovnega alpinizma ter bil del znamenite generacije, ki je postavila nova merila sodobnega alpinizma. Za svoj izjemen prispevek k alpinizmu je prejel zlati cepin za življenjsko delo, najvišje mednarodno priznanje na področju alpinizma, ter postal član prestižnega britanskega Alpine Cluba. Tudi po končani aktivni alpinistični karieri svojo pot nadaljuje kot promotor gorniške kulture, med drugim kot ustanovitelj in vodja Festivala gorniškega filma, ki letos praznuje 20 let in ni le največji slovenski gorniški dogodek, temveč tudi najpomembnejši gorniški festival v Jugovzhodni Evropi.

Pritoževale so se samohranilke, pritoževali so se brezposelni. Odgovoril jim je, naj poslušajo besedilo. Izjemno plodovit glasbenik, kantavtor, filozof, literat, dolgoletni gimnazijski učitelj filozofije Jani Kovačič z bogatim opusom intelektualno pronicljivo in socialno angažirano že od svojih prvih nastopov naprej spodkopava malomeščansko samoumevnost ter širi glasbena in miselna obzorja generacij. "To je tako kot podcast, vsi izražajo sebe. Verjamejo, da je to res iskreno, ker so res iskreno mislili, ampak bralcu pa to seveda ni tako jasno. Vsak meni, da je to, kar je naredil, že tako dobro, da bi tudi Prešeren samo sapo zajel in ne bi več napisal nobene pesmi. Zato se mi zdi, da večina te produkcije ni vredna neke širše obravnave."

Njegova dedek in babica sta iz Palestine pobegnila v Sirijo, oče pa iz Sirije v tedanjo Jugoslavijo. O beguncih, ki so pred desetletjem v upanju na boljše življenje dosegli tudi Slovenijo, je napisal pretresljivo knjigo Zadnji gozd. Njegova najnovejša, lanska izdaja je poljudnoznanstveno delo Srce v kletki. Doc. dr. Franjo Husam Naji je namreč kardiolog in organizacijski vodja klinike za interno medicino v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, vodil je tudi oddelek za kardiologijo. Zato ni naključje in ne preseneča – glede na njegovo dostopnost –, da mu številni pacienti pravijo "doktor s srcem". Ni mu nerodno priznati zdrsov v skrbi za svoje lastno zdravje, nima težav z izražanjem mnenja o zdravstvenem sistemu, niti ne o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Glasbena priporočila: After Hours – The Velvet Underground Heart in a Cage – The Strokes Ringišpil – Đorđe Balašević Knjige Franja H. Najija: Križišče Zadnji gozd Ringlšpil Noč na obisku Srce v kletki

"Konec leta je za prodajalke in prodajalce v trgovinah naporen čas," razlaga Tina Skubic, predsednica Sindikata delavcev trgovine Slovenije, ki ugotavlja, da je poklic prodajalca razvrednoten in da delodajalci na zaposlene v trgovinski dejavnosti gledajo kot na številke. V pogovoru pripoveduje o slabih in nevarnih delovnih razmerah, velikem nezadovoljstvu zaposlenih, prenizkih plačah, pritiskih delodajalcev, trgovskih šolah, ki izgubljajo svoj pomen, razmišlja tudi o trgovini in sindikatih v prihodnosti. Dostojno življenje ne sme biti privilegij, temveč pravica. Tina Skubic

Več kot dvajset let nas pozdravlja z glasbenih in gledaliških odrov, iz zaodrja modnih in družbenih dogodkov ter kot avtor člankov in knjig. Za javnost še vedno po večini Sestra Marlenna, v zadnjih letih tudi pohodnik in avtor uspešnice 33: To ni še ena knjiga o Caminu. Tomaž Mihelič je predvsem človek jasnih in glasnih stališč, vedno na strani človekovih pravic. Samemu sebi pravi ozdravljen kontrol frik, drugi ga vidijo kot magnet za ljudi. V letu 2026 nam kot družbi želi predvsem več prizadevanja za dobrobit sočloveka.

Igor Bračič je medijski ustvarjalec, tekstopisec, improvizator, scenarist radijske satirične oddaje Radio ga ga – nova generacija in televizijske oddaje Kaj dogaja. Pa seveda glasbenik, Sadež iz dueta, pravzaprav skupine Slon in Sadež. Kako je bilo stopiti v čevlje izjemnega Saša Hribarja, kako je s politično satiro pri nas, ali pri ustvarjanju na radiu in televiziji obstajajo tabu teme, pa tudi o Lindsey Vonn je rojen Mariborčan spregovoril v nedeljskem pogovoru. Aja, pa tudi o tem, zakaj je on Sadež.

Ivan Trajkovič je vrhunski tekvondoist, olimpijec, ljubitelj kvizov in lovec v kvizu Na lovu na POP TV. Od nekdaj je bil zelo tekmovalen, tako v znanju kot športu. Pravi pa, da se je njegov pogled na življenje spremenil z rojstvom sina. Na neki način ga je osvobodil pritiskov in pričakovanj, spremenile so se prioritete. Spominja se tudi svojega otroštva in dedovih poučnih zgodb, pripoveduje o zmagovalni miselnosti in hrepenenju po znanju.