Moj sosed skos filozofira

Sezono začenjamo s temo, o kateri se je včasih težko pogovarjat. Ker je celotno to stvar v resnici težko pogoltnit. To so: podbnebne spremembe. Ravno zaradi teže te teme smo povabili dr. Zarjo Muršič. Znanstveno komunikatorko, ki o podnebnih spremembah govori iskreno, hkrati pa imaš občutek, da ni še konec sveta. Da se da. Samo treba se je pogovarjat o podnebnih spremembah in o tem, kaj lahko naredimo. Tako da če vas zanima: Ali podnebne spremembe res pozvročamo mi, ljudje? (Spoiler: ja, jih) Ali se je smiselno spravljat v spore s stricem na družinskem kosilu, ki zanika podnebne spremembe? Kdo nosi odgovornost? Mi, podjetja, politiki? A je še upanja za nas? Prisluhnite <3 Zarja je v pogovoru imela tudi kar nekaj priporočil, ki jih najdete tukaj: Knjiga Šesto izumrtje, Elizabeth Kolbert: https://www.goodreads.com/book/show/17910054-the-sixth-extinction Venn diagram podnebne akcije: https://www.ayanaelizabeth.com/climatevenn Podnebne spremembe in El Nino:…

Pred vami je nova in hkrati zadnja epizoda prve sezone podkasta Moj sosed skos filozofira. Prvo sezono zaključujemo z vprašanjem toksične moškosti. Kaj sploh pomeni biti "toksičen moški"? So vsi moški do neke mere toksični? Ali pa je problem širši in govori predvsem o družbi, v kateri živimo? Tokrat bo z nami novinar, sociolog in antropolog Matija Pohorec, s katerim se pogovarjamo o moškosti, odnosih, politiki, internetu in družbenih pričakovanjih, ki oblikujejo sodobne moške. Kot vedno pa bova veseli tudi vaših komentarjev, vprašanj in odzivov.

Ali je spanje lahko dejanje upora? Spite optimizirano? Je spanje res samo biološka potreba ali tudi tukaj močno posega družba? V novi rubriki MINIZODA bo o spanju pripovedoval antropolog Matej Mali. Izhodišče epizode je tudi njegova namizna igra razstavljena v Dobri vagi, ki posteljo predstavi kot slabo izkoriščen prostor samooptimizacije. Igralca_ko vodi skozi idejo spanja kot vrednostno nabitega časa in ga_jo potiska proti idealu popolnoma spočitega, optimiziranega človeka. Pustite komentar, všečkaje epizodo in nam sledite tudi na Instagramu ali TikToku @mojsosedskosfilozofira. Do naslednjič! <3 Viri: https://dobravaga.si/dogodki/matej-mali-najbolj-spocita-oseba-na-svetu/

Ali je bit sam sam svoj šef overrated in ali v resnici vsi želimo 9-5 službo? O novih oblikah dela in platformnem delu govorimo s sociologinjo prof. dr. Aleksandro Kanjuo-Mrčela.Kakšno službo pa bi vi radi? Pustite komentar, všečkaje epizodo in nam sledite tudi na Instagramu ali TikToku @mojsosedskosfilozofira. Do naslednjič! <3 Viri: Kanjuo-Mrčela, Aleksandra. 2024. “Spremembe dela danes: od digitalizacije h kiborgizaciji dela.” V Digitalizacija dela in življenja, uredila Aleksandra Kanjuo-Mrčela in Andrej Kohont, 15–45. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Založba FDV.

Je 7 urni screentime smrt možganov? Ali samo panika odraslih? Mite o uporabi telefonov bo z nami razbijala dr. Katja Koren Ošljak. O tej temi smo se že večkrat pogovarjali, pri čemer številni strokovnjaki skoraj enoglasno poudarjajo, da je telefone otrokom treba preprosto prepovedati. Dr. Koren Ošljak pa prinaša drugačen pogled - morda pa problem niso telefoni, temveč svet, v katerem smo se znašli. Pustite komentar, všečkajte epizodo, jo delite in se naročite na podkast. Sledite nama lahko tudi na Instagramu in TikToku @mojsosedskosfilozofira. Do naslednjič! <3 Viri:Koren Ošljak, Katja. „Rekonceptualizacija medijske edukacije v kontekstu mediatiziranega otroštva : doktorska disertacija“. Doktorska disertacija, K. Koren Ošljak, 2025. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=170277

Kaj narediš, če med sajenjem solate naletiš na neolitsko najdišče pod svojim vrtom?V tej epizodi govoriva o tem, kaj se zgodi, ko arheolog potrka na vrata in reče, da je tvoja parcela »izjemnega pomena«. Tokrat bova skupaj z arheologom dr. Dimitrijem Mlekužem Vrhovnikom po plasteh razkrivali pomembno najdbo na Krasu, do katere sta prišla s kolegom arheologom Tomažem Fabcem. Kaj pa vi mislite, so bili lovci iz neolitika res bolj organizirani kot mi danes? Pustite komentar, všečkajte epizodo, jo delite in se naročite na podkast. Sledite nama lahko tudi na Instagramu in TikToku @mojsosedskosfilozofira. Do naslednjič! <3 Viri: Mlekuz Vrhovnik, Dimitrij. “Prehistoric Hunting Megastructures in the Adriatic Hinterland.” PNAS, 2025.doi:10.1073/PNAS.2511908122 To epizodo so ustvarili Dagmar Nared, Matej Mali in Simona K. Zupanc

Demografska zima. Slovenci = gone? V tokratni epizodi podkasta se sprašujeva: ali bomo Slovenci res izumrli? Ker mediji pogosto posegajo po senzacionalizmu ali poročajo po nareku politike in družbenih trendov, sva odgovor poiskali pri strokovnjakinji, antropologinji dr. Duški Knežević Hočevar. Kaj pa vi mislite, bomo Slovenci res izumrli? Ali nas mora biti strah česa drugega? Pustite komentar, všečkajte epizodo, jo delite in se naročite na podkast. Sledite nama lahko tudi na Instagramu in TikToku @mojsosedskosfilozofira. Do naslednjič! <3 Viri: Knežević Hočevar, Duška (2011). Zamišljanje nacionalnega prebivalstva Slovenije v dokumentih o njegovi demografski obnovi. In T. Petrović (Ed.), Politike reprezentacije v Jugovzhodni Evropi na prelomu stoletij (pp. 22–58). Založba ZRC, ZRC SAZU. https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/book/991Knežević Hočevar, Duška (2003). Medijska govorica o nacionalni reprodukciji v postsocialistični Sloveniji. Teorija in praksa, 40(2), 335–356.…

V 4. epizodi podkasta Moj sosed skos filozofira se posvečava pomembni temi: nasilju nad ženskami. V času med 25. novembrom in 10. decembrom, ko potekajo mednarodni dnevi boja proti nasilju nad ženskami, se nama pridruži gostja Mojca Suhovršnik, raziskovalka na Fakulteti za socialno delo UL in doktorska študentka sociologije na Filozofski fakulteti UL. V okviru doktorske disertacije se ukvarja s problematiko razširjenosti in pojavnosti spolnega nasilja ter spolnega nadlegovanja med mladimi v slovenskih srednjih šolah. Kot zunanja sodelavka sodeluje tudi pri Društvu SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja. Mojca pojasni, kaj sploh pomeni nasilje nad ženskami, zakaj je pomembno govoriti o femicidu, kakšne so statistike nasilja v Sloveniji in zakaj so stereotipi, kot so "Sama si je kriva" in " On je drugače čist okej", tako nevarni. Govorimo tudi o zborniku V njeni koži, ki zajema resnične zgodbe žensk z izkušnjo intimnopartnerskega nasilja, ter razpravljamo, kako lahko kot družba bolje podpiramo žrtve.…

Tokrat se sprašujeva: zakaj kar naenkrat vsi plezamo? Od alpinističnih šol do bolder centrov...plezanje je postalo nova urbana joga, nov ritual, nova estetika. Ampak … je to še stik z naravo ali samo še ena Insta-poza z razgledom? V epizodi govoriva o popularizaciji plezanja, o tem, kako so družbena omrežja estetizirala “outdoor” svet, in o tem, zakaj je plezanje postalo znak določenega življenjskega stila. Z nama je antropolog Blaž Bajič, ki raziskuje točno to. Viri: Bajič, Blaž. 2024. „Digitalna estetizacija narave med slikovitim in zanimivim.“ Etnolog 34: 47–68. Dostopno na: https://www.etno-muzej.si/files/etnolog/pdf/etnolog_34_2024_bajic_digitalna.pdf Šuligoj, Julija. 2023. „Čisti plezalni užitek: Prvi slovenski plezalni center.“ Planinski vestnik, št. 10, str. 14–18. Dostopno na: https://planinskivestnik.com/javno/vsebina/pv_2023_10_web.pdf

Veselice. Harmonka. Čevapčiči. In še stereotip: narodnozabavna glasba = cringe. Na šišenski veselici sva preverjali, kakšno glasbo poslušajo obiskovalci, kaj je recept za dobro veselico in ali res drži, da Ljubljančani ne poslušajo narodnozabavne glasbe? Ker o narodnozabavni glasbi ne veva prav veliko, se nama bo v tokratni epizodi podkasta pridružila raziskovalka Anja Verderber, da skupaj razbijemo kakšen stereotip o tem glasbenem žanru. Pustite komentar, všečkajte epizodo, delite in naročite se na podkast. Sledite nama lahko še na Instagramu in TikToku @mojsosedskosfilozofira. Do naslednjič! <3 Viri: Verderber, Anja. 2024. „Veselice v Ljubljani: oblike, vloge in dojemanje mestnih veselíc v preteklosti in danes.“ Glasnik Slovenskega etnološkega društva 64 (1): 57–69. Dostopno na: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VBQUZF3X/9e3131f1-a7b8-4d64-9a0b-ca886e87d341/PDFStanković, Peter. 2021. Simbolni imaginarij sodobne slovenske narodnozabavne glasbe. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Založba FDV.…

Je ljubezen samo kemični proces? Ali lahko nanjo vpliva kapitalizem? In ali lahko psihoanalitična teorija razloži "ghosting"?? V prvi epizodi podkasta gostiva filozofa in psihologa Dina Manzonija. Dino prihaja iz ZRC SAZU-ja in bo kmalu doktoriral in napisal knjigo iz ljubezni. Če se ti je porodilo še kakšno vprašanje o današnji družbi ali pa si opazil zanimiv trend, nama piši! IG: @mojsosedskosfilozofira TikTok: @mojsosedskosfilozofira