Primorski kraji in ljudje

V tednu kulturne dediščine smo se povabili v Ilirsko Bistrico, natančneje v Guranji kraj, kjer v eni najstarejših hiš na Levstikovi ulici živi 92-letni Anton Mihčič – prava zakladnica spominov na nekoč živahno ulico, njene ljudi, žage, mline, fabrike in gostilne. Na dogodke. Med drugim nam je povedal, zakaj se temu najstarejšemu predelu Ilirske Bistrice reče tudi Sibirija.

V okviru dnevov evropske kulturne dediščine in tedna kulturne dediščine se bo vse do 10. oktobra v 150 krajih po Sloveniji in v zamejstvu zvrstilo 350 dogodkov. Glavni namen je spodbujati zanimanje javnosti za varstvo kulturne dediščine in z njo povezanih naravnih vrednot ter zavedanje, da dediščina pripada vsem. Nacionalni projekt Teden kulturne dediščine spodbuja vključevanje kulturne in naravne dediščine v formalno in neformalno izobraževanje. Oba pa spodbujata sodelovanje strokovne in laične javnosti ter različne poglede na dediščino. Sodeluje tudi Pokrajinski muzej Koper, kamor smo se tokrat odpravili z oddajo Primorski kraji in ljudje. V lapidariju muzeja so si namreč obiskovalci lahko od blizu ogledali, kako poteka delo konzervatorjev in restavratorjev, ki obujajo veliko stensko likovno delo, zgrafito slikarja Vladimirja Lakoviča.

Biti zdravnik ni samo poklic, ampak je poslanstvo, pravi Jožica Mugoša, upokojena zdravnica, specialistka šolske medicine, ki je kar 45 let skrbela za zdravje otrok in mladostnikov na Krasu in v Brkinih. Njeno delo je presegalo zidove zdravstvenega doma, zdravstveno varstvo je približala šolam, družinam in lokalnemu okolju. Za svoje delo je prejela priznanje Slave Lunaček, ki ga podeljuje Slovensko zdravniško društvo, letos je poslala častna občanka občine Sežana. Kljub upokojitvi ostaja primarij doktor Jožica Mugoša aktivna, pogovor z njo, ki ga boste slišali v naslednjih minutah, smo posneli v Portorožu, kjer se je pretekli teden odvijal mednarodni kongres pediatrije, šolske in adolescentne medicine.

Pred vrati je koledarska jesen in oddaja gosti sogovornike iz občine Bloke, z roba Primorsko-Notranjske regije. Bloke imajo zimski rekord najnižje izmenjene termparature v najstarejšem naseljenem najhladnejšem kraju v Sloveniji. Prisluhnite Mateju Pakižu, Alojziju Maziju, Leopoldu Mišiču in meteorologu Andreju Velkavrhu.

V okviru projekta MEDS GARDEN+ je novogoriška občina skupaj s krajani Lokovca uredila gozdno učno pot, ki želi približati dediščino smolarjenja. Na tem koncu Slovenije so domačini začeli smolariti po letu 1948, že dobro desetletje pozneje pa so na deblih črnega bora ostale samo še značilne zareze oziroma smoline. Na sprehod, ki priča o tej pomembni kulturni dediščini gozdnega prostora, vas povabimo tokrat.

Ostanki rimskega pristanišča in rimske vile v Simonovem zalivu so širši javnosti morda najbolj znani, še zdaleč pa ne edine ostaline živahne zgodovine, povezane z našim morjem. O bogati preteklosti pričajo podvodna arheološka najdišča ob vsej slovenski obali, od zaliva Sv. Jerneja v Lazaretu pa vse do Seče. Nanje so ob prvem Mednarodnem dnevu podvodne kulturne dediščine in 25. obletnici Unescove Konvencije o varovanju podvodne kulturne dediščine spomnili, nekatera pa tudi podrobneje predstavili v Pomorskem muzeju Sergeja Mašere v Piranu. Nekaj drobcev je zbrala Jasna Preskar.

V koprski Osrednji knjižnici Srečka Vilharja smo se v oddaji Primorski kraji in ljudje pridružili bralnemu klubu Romantični klepet. A to je v koprski knjižnici le eden izmed klubov, ki združujejo posameznike, ki gojijo veselje do branja, pripovedovanja, poslušanja ter izmenjave izkušenj in mnenj.

Vabimo vas v družbo ljudi, ki so zaradi svojega dela, dejanj in značaja drugačni, izstopajoči. Pogosto so povezani s svojim krajem, zato predstavljamo tudi naš geografski prostor in njegove značilnosti.

Uradna kopalna sezona je v polnem teku. V slovenski Istri bo trajala vse do 15. septembra. Slovenska obala ponuja več kot 10 naravnih kopališč z reševalci iz vode in urejeno infrastrukturo ter številna druga kopalna območja. Tudi letos so občine pred sezono pospešeno urejale plaže, dostope v morje in spremljajočo infrastrukturo. Pozanimali smo se o novostih.

Družba Vleka in tehnika je hčerinska družba Slovenskih železnic, njen namen pa je prevoz vlakov, vzdrževanje in popravilo vozil, torej lokomotiv in vagonov, pa tudi opravljanje tehničnih pregledov na vozilih. Po državi ima več centrov, eden teh je tudi v Divači. Med železničarji in domačini znan kot "kurilnica" je med najstarejšimi pri nas. Letos namreč mineva 150 let, od kar so jo postavili, njena namembnost pa se do danes ni spremenila. Zaradi povečanega prometa na železnicah in gradnje novih tirov pa bo njena vloga zelo pomembna tudi v prihodnje.

Mineva 10 let od smrti in 110 let od rojstva Mirka Bogića. Mlad je prišel iz Šibenika v LJubljano in na Ljubljanici zasnoval Prvi slovenski jadralni klub. Pozneje se je preselil v Piran. Prejemnik študentske Prešernove nagrade in Bloudkove nagrade na področju telesne kulture, je bil zmagovalec številnih regat in njegovo barko L-5 Pi1500 še danes najdemo pred Pomorskim muzejem v Piranu. Profesor geografije, kustos v Zemljepisnem muzeju v Ljubljani, je bil velik poznavalec vremenoslovja in jadranja. Bil je pisec knjig in Ladijskega dnevnika. V oddaji slišimo tudi Mirkovega sina Mladena in predsednika Jadralske zveze Slovenije Sama Lozeja.

Z oddajo Primorski kraji in ljudje smo se danes povabili v Hrastovlje. Pred in morda tudi v Cerkev svete Trojice, edinstvena zaradi svoje arhitekture in znamenitih fresk. Od začetka leta kulturni spomenik državnega pomena. Ne le v strokovnih krogih, tudi v širši javnosti velja, da cerkev predstavlja izrazit dosežek ustvarjalnosti. Sodi med najpomembnejše kulturne spomenike v državi. Taborska cerkev stoji na vzpetini ob vasi Hrastovlje vsaj od leta 1480. Da se je ohranila v kar se da najbolj avtentični podobi, gredo zasluge tako stroki, kot cerkvi in seveda krajanom, ki s predanostjo skrbijo zanjo. Predstavniki vseh bodo naši sogovorniki v tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje, neposredno iz Hrastovelj. Tam zdaj pozdravljam Barbaro Kampos in ji predajam mikrofon...

Nedeljska oddaja Primorski kraji in ljudje bo tokrat napovedno obarvana. Vsi, ki danes slavite ob polni mizi, morda bo to pravšnje povabilo za vas. Iz Kamenj v Vipavski dolini bo namreč na jutrišnji velikonočni ponedeljek potekal tradicionalni pohod na Malo goro. Zagotovo si je vsaj izhodiščno točko ogledala Eva Furlan, ali se ji je uspelo povzpeti na sam vrh, pa naj pove sama.

Migracije običajno pustijo pečat v obeh svetovih: v tistem, od koder se ljudje izselijo, in tam, kamor pridejo. Migrantke in migranti s seboj ne prinašajo le kovčkov s stvarmi, ampak tudi spomine na domače kraje. Po čem torej najbolj dišijo spomini na dom? Po domačem kruhu? Odgovor na to vprašanje je presenetil študentke in študente Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici, ki skupaj z Društvom ljubiteljev pašte iz Ajdovščine v Rustjevi hiši pripravlja niz pogovornih večerov na temo dediščine pekarstva in mlinarstva. V tej luči so spregovorili tudi o dediščini migracij in njihovem pomenu pri vzpostavljanju današnje večkulturne družbe, kot primer pa so izpostavili aleksandrinke.

Na mednarodni dan poezije je Koper gostil regijsko srečanje festivala Urška. Ob svojih besedilih so se družili mladi primorski avtorji, ki si v svetu literature šele utirajo svojo pot. Na Primorskem se že vrsto let oblikuje pestro literarno okolje mladih ustvarjalcev - med njimi sta tudi nekdanja uršljana Selma Skenderović in Vid Karlovšek. Na včerajšnjem srečanju je nekaj novih primorskih literarnih upov spoznala Vita Zadnik.

V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje se bomo odpravili v Štandrež, kjer smo obiskali člane Klape EnGINe - četverico pustolovcev, ki se je z legendarno Fiat pando podala na dolgo dobrodelno pot po Evropi in širše. Leta 2024 so se z legendarno Fiat pando, ki jo ljubkovalno kličejo Dindi, podali na neobičajno avtomobilsko dirko Poles of Inconvenience. Pravilo je preprosto: vozilo mora biti majhno, staro in čim bolj neudobno. A prav s takšnim avtom so prevozili več kot deset tisoč kilometrov, dosegli Nordkap, obiskali tudi estonski Tartu, ta kratno Evropsko prestolnico kulture. Lani pa so si zadali še drznejšo in daljšo pustolovščino. Na pot proti Mongoliji so se odpravili z dobrodelnim namenom - zbirati sredstva za projekte, ki pomagajo otrokom z avtizmom. Kako poteka takšna odprava brez spremljevalnih ekip, kako se pripraviš na več kot 25 tisoč kilometrov dolgo pot in kaj vse doživiš na cesti. Kaj žene prijatelje iz Štandreža na takšne poti, komu pomagajo in kako je potovati tisoče kilometrov v majhni…

Etnobotanika je znanstvena veda o odnosu med človekom in rastlinami. Kako torej ljudje v različnih kulturah in družbah dojemajo rastline, kako ravnajo z njimi in za kaj jih uporabljajo, bodisi v gastronomiji, kozmetiki, oblačilih, ali v literaturi. Gre za področje, ki je pri nas še malo poznano in s katerim se ukvarja biologinja dr. Živa Fišer z Oddelka za biodiverziteto na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem. Poleg tega raziskuje različne aspekte proučevanja rastlin in njihovega varovanja, tudi v okviru projektov občanske znanosti.

V oddaji Primorski kraji in ljudje bomo gostili Matjaža Periča. Ljubitelj in vzreditelj ptic iz Izole dosega izjemne rezultate na domačih in mednarodnih razstavah. Posebej ljubi so mu liščki in čižki. V tem obdobju je v njegovih kletkah okrog sto ptic, se bo pa njihovo število kmalu občutno povečalo, saj se približuje obdobje parjenja. Naslednji meseci bodo zato za Matjaža Periča kar naporni, saj ima kot podjetnik ob vsakodnevni skrbi za ptice tudi veliko drugega dela. Pred nekaj dnevi je vseeno našel čas tudi za pogovor o svoji ljubezni do ptic. Pred mikrofon ga je povabila Jasna Preskar.

Eno izmed najbolj znanih del slikarja Vena Pilona je portret njegovega očeta, ki je imel v Ajdovščini pekarno. Domenico, tako je bilo očetu ime, je bil nanj zelo ponosen in ga je nerad pustil iz hiše na razstave. Že leta je ta portret na ogled v Pilonovi galeriji, ki domuje v njihovi družinski hiši. In zanimivo. Ob galeriji je tudi kavarna s pekarno. In ker je mamljivo dan začeti z vonjem po svežem kruhu in vprašanjem, ali je ta pekarna vsaj malo povezana tudi s Pilonovim očetom, je Eva Furlan zgodaj zjutraj z mikrofonom v roki že hodila v smeri proti ajdovskemu 'placu'. Rečeno ji je bilo, naj potrka na okno in vrata pekarne se bodo odprla. Upajmo, da ji je uspelo.

Tokrat gremo na Beko, kraško vasico na slovensko-italijanski meji v občini Hrpelje-Kozina. Tam je doma Mirjan Valečič, ki pa je trenutno daleč od domačega kraja. Je namreč ključni člen zvenečega imena britanskega kolesarstva, ekipe Ineos Grenadiers. Medtem ko se svetovni kolesarski zvezdniki potijo na »girih, tourih in vueltah«, Mirjan v ozadju upravlja s pravim tehnološkim čudom: ogromnim tovornjakom, ki je hkrati vrhunska kuhinja in restavracija na kolesih. In ker kolesarji ljubijo kavo, ima v tovornjaku še poseben kotiček s kavnim aparatom. Spoznali bomo njegovo nomadsko življenje v zakulisju največjih dirk, kjer si roke podajata stres in izjemna kolegialnost.

Pred kratkim so podelili naziv Inženirka leta 2025, ki ga je prejela Eva Pirc, razvojna inženirka za področje elektronike. Med desetimi nominirankami pa je bila tudi Nuša Bremec iz Bovca. 37-letna diplomirana inženirka strojništva dela kot tehnolog v orodjarni v podjetju Mahle Bovec, poleg tega pa zelo rada promovira in osvešča o naravoslovju in tehniki.

V oddaji Primorski kraji in ljudje bomo spoznali Gabra Radojevića, Izolana, ki je kot glasbeni producent veliko časa preživel v studiu v Prešnici. Svoj podpis je pustil na več zvočnih izdelkih slovenskih glasbenikov, sodeloval je pri večjih glasbenih projektih, kjer je sedel v kontrolni sobi za mešalno mizo. A to je bil Gaber, preden ga je prevzel zvok narave. Nedavno je bil izbran na natečaju za inovativne turistične projekte v koprski občini. Njegova zamisel je vinilni album, ki združuje kantavtorje iz treh držav in raziskuje zvočno krajino Istre, Krasa in Trsta. Tjaša Škamperle se je z njim sprehodila skozi spremembe, ki jih je doživel.

Te dni mineva leto od slovesa Ottavia Brajka. Oddaja govori o 20-letnici delovanja KD Harmonikarskih orkester Izola, ki je lani svoje delo posvetilo življenje in delo velikemu primorskemu glasbeniku. Prisluhnite prispevku Smilje Baranja.

Rojstvo je temeljni življenjski dogodek, zaznamovan z upanjem, skrbjo in močjo novega začetka. Pomembno vlogo pri tem imajo babice porodničarke, ki s svojim znanjem, izkušnjami in človeško bližino že stoletja spremljajo ženske in njihove družine. Pokrajinski muzej Koper je v sklopu projekta (Ne)vidne ženske postavil razstavo Ob zibelki - zgodba babištva v Istri. Avtorici Tina Novak Pucer in dr. Meliha Fajić sta v ospredje postavili pogosto prezrto, a izjemno pomembno skupino žensk - babice, tiste, ki so kot varuhinje novega življenja ter zdravja mater in otrok, več stoletij zaznamovale življenja številnih generacij in oblikovale podobo naše skupnosti. Razstava skozi pripovedi, arhivske vire in izbrane predmete odpira vpogled v dediščino, odstira svet babiškega poklica, šeg in navad ter številnih praks, ki so spremljale rojstvo otrok tako v Kopru kot na njegovem podeželju od 18. stoletja pa vse do prve polovice 20. stoletja.

Na stičišču poti, kjer si podajajo roke Brkini, reka Reka in Čičarija, trčimo na cesti, ki vodi proti morju, ob krajevno oznako Harije. V vasi in istoimenski krajevni skupnosti deluje Kulturno etnološko-turistično-športno društvo Alojz Mihelčič, ki skrbi, da je življenje v teh krajih živo, da se domačini srečujejo na različnih prireditvah in dogodkih ter tako aktivno soustvarjajo skupnost, v kateri živijo. V Harijah niso mirovali niti med božičnimi prazniki, na štefanovo so pripravili tradicionalni blagoslov konj, že 27. leto zapored so izšle Harijske novice.

Na Goriškem so tudi letos, že deseto leto zapored, z akcijo Pecivo za starejše mnogim polepšali praznike. Prostovoljci so za starejše in invalidne osebe, uporabnike storitve Pomoč na domu, v vseh šestih goriških občinah pripravili kar 500 paketov okusnega domačega peciva in piškotov. »Hvala, ker že deset let skupaj delamo dobro. In hvala, ker s svojo toplino dokazujete, da je naša skupnost povezana, srčna in močna,« pravi pobudnica akcije, Novogoričanka Ajda Miška. Pri pakiranju peciva je letos pomagala tudi Mateja Grebenjak.

Gimnazija Koper letos obeležuje 80 let prehojene poti. Od ustanovitve leta 1945 ostaja vpeta v lokalno okolje. Z izobraževalnima programoma pripravlja dijake za maturo in nadaljnje šolanje, pri tem pa razvija vse njihove zmožnosti, od znanstvenih, humanističnih do umetniških in športnih. V osmih desetletjih je šolanje na koprski gimnaziji zaključilo okrog 8500 dijakinj in dijakov. Nekatere njihove spomine smo zbrali na osrednji slovesnosti Preplet energij.

Spadate med ljubitelje mode? Potem verjetno veste, da imajo nekatere velike fast fashion znamke nove kolekcije skoraj vsak teden, včasih celo vsak dan. A več kot 60 odstotkov teh oblačil v enem letu pristane med odpadki, velik del pa sploh ni primeren za reciklažo. Kot protiutež temu hitremu tempu mode je Koper lani postal bogatejši za prostor z vintage, second-hand in predelanimi oblačili. Drugo Skico, kot se imenuje trgovinica, si je zamislila gostja tokratne oddaje Primorski kraji in ljudje, mlada in zagnana oblikovalka Naja Stanić. Zakaj ji imena nekdanjih velikanov Mura, Rašica, Vezenine Bled in Labod poženejo kri po žilah, kdo najpogosteje posega po oblačilih iz Druge skice in kakšne načrte ima za naprej? Prisluhnite!

Morda veste, kateri grad iz 11. stoletja je najbližji Novi Gorici? Skrit za Kostanjevico ali Kapelo, kot 143 metrov visokemu griču pravijo domačini, ostaja skorajda neviden in kdo ve, koliko Novogoričanov ga je sploh obiskalo. A prav po griču, na katerem je zrastel, je Gorica, ki ima pomembno vlogo tudi za Slovence, dobila ime. Tokrat je goriški grad, ki je v času Evropske prestolnice kulture ena najbolj obiskanih turističnih točk, prvič obiskala tudi Eva Furlan.

Gropada je ena najstarejših vasi na tržaškem krasu. Prvič je omenjena leta 1150, in sicer kot kraj, kjer je imela stara tržaška plemiška rodbina Bonomo vinograde. V Gropadi je bila nekoč večina prebivalcev Slovencev. Tudi danes slovenski jezik tam slišimo na vsakem koraku. V Gropadi je doma tudi Slovensko kulturno društva Skala. Že 140 let. Z nekaj prekinitvami. Častitljivo obletnico so v domači vasi nedavno proslavlili s štiridnevno prireditvijo.

V nedeljo zvečer so v Logu pod Mangartom pri spomeniku prižgali sveče v spomin na žrtve plazu. Mineva namreč 25 let, odkar se je, najprej 15. novembra in nato še enkrat 17. novembra leta 2000, malo po polnoči sprožil plaz. Blatni tok je zravnal zgornji del vasi, povzročil ogromno škode in najhuje, pod seboj pokopal sedem domačinov. Z zadnjo, 4 milijone evrov vredno fazo sanacije po plazu, bo država začela prihodnji mesec. Kot je na terenu ugotavljala Mariša Bizjak, so po četrt stoletja spomini še vedno živi, a domačini raje kot v preteklost zrejo v prihodnost.

Tokrat se odpravljamo v vas s prelepim razgledom, v Podpeč, ali natančneje tamkajšnjo cerkev sv. Helene, katere usoda je bila zaznamovana z gradnjo obstoječe železniško proge Divača-Koper. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je namreč ta povzročila razpoke sten in plazenje flišnega terena, na katerem stoji cerkev. Takrat so jo zaprli in iz nje odnesli oltar, fragmente fresk ter ostalo okrasje. Več kot 50 let je preteklo, preden se je – sedaj zlati oltar – vrnil na svoje mesto. Podpeško cerkev je obiskala Mateja Rolih Maglica, glasbo je izbrala Simona Moličnik.

V Ajdovščini so pred kratkim predstavili knjigo Ajdovski letalec nad soško fronto avtorjev Vesne Kamin Kajfež in Tomislava Kajfeža. Delo opisuje življenjsko pot Venčeslava Vrtovca iz Velikih Žabelj, enega prvih slovenskih vojaških letalcev, ki je med prvo svetovno vojno služil v avstro-ogrski vojski. Z zgodbo, ki jo pozna le malokateri domačin, sta avtorja Vrtovca rešila iz pozabe in njegovo življenje umestila v širši okvir soške fronte ter razvoja letalstva na Ajdovskem. Nataša Uršič je zgodbo o Vrtovcu in novi knjigi strnila v radijski zapis.

Avtorica je šla po poti sajenja buč na Primorskem, odličnih receptur priprave jedi iz buč, pa vse do 17-letne tradicije krašenja vasi Harije v Občini Ilirska Bistrica. Gostje oddaje so Jerica Pučko Antolin, svetovalka specialistka za zelenjadarstvo pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica iz Kopra, Rozana Prešern iz Društva Šparžin Korte in Alenka Volk Penko iz Harij.

Letos mineva 25 let, od kar je skupina prostovoljcev iz Pivke in Postojne ob tragičnih dogodkih v Posočju stopila na pot v humanitarne namene. Že od začetka pa se njihova pomoč razlikuje od drugih humanitarnih akcij, ki običajno zbirajo denar in materialne potrebščine, v skupini z imenom "Bejž če vejdeš" donirajo namreč tudi delo. Njihova specialnost je postavljanje streh in v 25-ih letih so jih doma in po svetu postavili kar lepo število. Potrebe na tujem poišče pivški župnik Marjan Škvarč, vodja skupine pa je Miran Žitko.

V zapuščeni istrski vasici Vršič je fotografska skupina AD Morje Izola posnela serijo fotografij 'Nekoč na vasi', avtor istoimenskega projekta in mentor skupine pa na isto temo še serijo kratkih filmov. Fotografije in filmski posnetki ponujajo vpogled v preprosto življenje naših prednikov, hkrati pa spodbujajo razmislek o pomenu kulturne dediščine. To je bila tudi tema pogovora na nedavni predstavitvi projekta v izolski knjižnici. Spremljala jo je Jasna Preskar, ki je dogodek izkoristila še za pogovor z ustvarjalci projekta.

Društvo Anbot že več kot 20 let sodeluje v evropskem projektu Dnevi evropske kulturne dediščine, ki je namenjen spodbujanju zavedanja pomena ohranjanja kulturne dediščine. Minulo soboto so članice in člani društva v okviru dogodka "Zidovi naše preteklosti, temelji naše prihodnosti - tržnica od anbot" predstavili Obzidno ulico v Piranu in dogajanje v njej nekoč. Kaj je bilo v ulici dovoljeno, kaj prepovedano? Kaj in kako so prodajali nekoč? Kakšne igre so igrali otroci? Kakšni zakoni so veljali? Kako so uporabili zelišča?

Letos je naša smaragdna reka gostila že 40. Soško regato. Praznovanje jubileja ste resda že zamudili, vas bomo pa zdaj zapeljali skozi utrip tistega sončnega dne. Štirideseti čezmejni spust po Soči od sedeža solkanskega kluba pod elektrarno do priveza v Pevmskem parku so organizirali Kajak klub Soške elektrarne, Združenje slovenskih športnih društev v Italiji in Kajak klub Šilec. Regata je potekala 6. septembra, vse navdušence kajakov, supov, raftov je, sicer na kopnem, spremljala tudi Eva Furlan.

Ob 15-tih se bo na bazoviški gmajni začela osrednja slovesnost ob 95-letnici ustrelitve bazoviških junakov. Slavnostna govornica bo tokrat slovenska predsednica Nataša Pirc Musar. Letošnja proslava bo potekala v znamenju številnih obletnic: mineva namreč 80 let od konca druge svetovne vojne, od postavitve spomenika štirim junakom na bazoviški gmajni in na pokopališču pri Sv. Ani v Trstu ter 80 let od ustanovitve odbora, ki vestno skrbi za ohranjanje spomina na prve antifašiste v Evropi. Kdo so pravzaprav bili štirje mladi uporniki, zakaj je njihov boj pomemben še danes in kaj o polpretekli zgodovini vedo mladi v tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje, ki jo je pripravila Špela Lenardič:

Stojan in Vlasta Gorup iz Sežane sta se zapisala fotografiji. Stojan se je kot ljubiteljski fotograf uveljavil v času analogne fotografije, letos pa mineva pol stoletja, od kar je začel razstavljati. Njegove fotografije so sprejeli na razstavnih salonih v številnih državah sveta, prejel je več deset nagrad in pohval. Pri Fotografski zvezi Slovenije je Stojan dosegel naslov kandidat za mojstra fotografije, mednarodna fotografska zveza pa mu je letos podelila naziv platinasti odličnik. Vlasta se je aktivno s fotografijo začela ukvarjati ob upokojitvi in v zadnjih letih pripravila več samostojnih razstav. Oba sta dolgoletna člana sežanskega fotografskega kluba Žarek, kjer aktivno prispevata k njegovemu delovanju.

Ali ste vedeli, da družinske korenine Sergia Amideia, filmskega scenarista in pomembne osebnosti italijanskega neorealizma, ki je sodeloval s slavnimi italijanskimi režiserji, kot sta Roberto Rossellini in Vittorio De Sica, segajo v Solkan? To je ena izmed zgodb, ki jih lahko slišite med vodeno kolesarsko turo po somestju obeh Goric, ki jo goriški Kinoatelje posveča filmskim vizionarjem s tega čezmejnega območja. Spoznajmo jih skupaj s Karin Zorn Čebokli.

Posoški kmetje poleti živino ženejo v planine, kjer se pase več kot štiri mesece, odvisno od vremena. Sirarstvo ima tu zelo dolgo tradicijo – na Bovškem izdelujejo ovčji sir, na Kobariškem in Tolminskem pa večinoma kravji sir. V celotnem Posočju je živih še 14 planin. Eno od njih, planino Razor, je obiskala Mariša Bizjak.

Železniška postaja v Štanjelu je nastala v sklopu graditve Južne železnice, infrastrukturnega projekta Avstro-Ogrske monarhije, ki je povezoval Dunaj z najpomembnejšim pristaniščem, Trstom. Pomenila je vojaško bazo med prvo svetovno vojno, v obdobju Jugoslavije pa je bila pomembno prometno vozlišče, ki je povezalo Slovenijo in Italijo. Poleg bogate zgodovine železniška postaja Štanjel, zgrajena je bila leta, 1906, skriva tudi zanimive arhitekturne bisere, ki sežejo vse do avstrijskega arhitekta Otta Wagnerja. Kako se je spreminjala in kakšen je njen utrip danes, sta sredi kraške pokrajine raziskovali Nika Vrabec in Mojca Delač.

Planinsko društvo Tolmin je pripravilo tradicionalno srečanje planincev pri koči na planini Razor. Pot je v dopoldanskih urah vodila iz Tolminskih Raven do Grušnice in koče. Predstavila se je folklorna skupine Razor, izvedeli smo več o 45 km dolgem jamskem sistemu Migovec, pohodniki niso ostali lačni, pokusili so friko, skutne štruklje. S sogovorniki si je oglasila Mariša Bizjak.

Daniel Novaković je primorski fotoreporter, ki se je pri dvajsetih letih znašel sredi desetdnevne vojne - v pravem trenutku, ko so na mejnih prehodih z Italijo zamenjevali table in so se pripadniki JNA ter strukture pravkar nastale nove države gledali skozi puškine cevi. Takrat je delal za Primorske novice, danes je zaposlen pri Slovenski tiskovni agenciji in dogajanje doma in v tujini opazuje, beleži in posreduje skozi objektiv. Novaković je mesto dobil tudi v fotoknjigi 1.voda Posebnih enot milice UNZ Koper. Ko so se nedavno na Škofijah spomnili osamosvojitvenih dogodkov, ga je pred mikrofon povabila Tjaša Škamperle.

Janez Rutar, mizar in glasbenik iz vasi Vrbovo v občini Ilirska Bistrica, je eden od dveh letošnjih nagrajencev šole za podjetnike, ki so jo med februarjem in junijem izvedli v postojnskem podjetniškem inkubatorju Perspektiva. Njegov izdelek, bobnarske palice, izdelane iz slovenskega lesa, je bil izbran za najperspektivnejšo podjetniško idejo. Ključna inovacija, ki jo je pri tem razvil, pa je premaz, ki bobnarjem zagotavlja dober oprijem. "Konkurenca je velika, vsekakor so tu tudi svetovne firme. Sem pa naredil dober oprijem palic. In prvi odziv slovenskih bobnarjev je pozitiven", pravi Rutar, ki ga glasba spremlja že štiri desetletja. Ob glasbenem ustvarjanju pa je rasla tudi družinska delavnica, v kateri nastajajo igrače in učni pripomočki iz lesa.

Kako izbrati pravo sorto oljk glede na okolje, v katerem jo bomo posadili? Odgovor bo mogoče lažji po koncu projekta Pozejdon, kjer sta ključni besedi agrobiodiverziteta in klimatske spremembe. Cilj je tudi zaščita avtohtonih in lokalnih vrst v kmetijstvu. ZRS Koper s partnerji išče odgovore, kako se klimatskim spremembah prilagajati z različnimi genotipi oljk in lokalnimi sortami oljk. Vodja Centra mediteranskih kultur Jakob Fantinič: V sklopu tega projekta je nastal pilotni nasada različnih lokalnih genskih virov. Pri Marezigah smo posadili različne genotipe sort oljk, ugotavljali bomo razlike, ki bi jih bilo potem še bolj raziskati, če bomo videi, da so se denimo bolj izkazali glede na podnebne spremembe. Iščemo prednosti lokalnih sort. Posadili smo 84 sadik, med drugim so buga, črnica, štorta, mata in istrska belica in njihovi genotipi. Če se torej inštitut za oljkarstvo usmerja k genotipom in lokalnim sortam oljk, se Mediteranski inštitut za okoljske študije k vodi, k Rižani. Liliana Vižitnin je vodja…

Nova Gorica je znana kot mesto vrtnic; to simbolizirajo tudi številni mestni nasadi vrtnic in grb, ki ga krasi vrtnica. Najmlajše mesto pa se lahko pohvali tudi z raznolikostjo drevesnih vrst. V isti ulici najdeš smreko in palmo ob njej. Biotsko pester je tudi Rafutski park, ki so ga aprila spet odprli za javnost. Tam je bila konec 19. stoletja zgrajena vila Palm, ob njej pa je urejen park z eksotičnimi rastlinami, ki Rafutski park krasijo še danes. Vila je bila med prvo svetovno vojno porušena. Vzhodni del parka je leta 1907 rodbina Palm prodala goriškemu arhitektu Antonu Laščaku, ki je desetletja kot dvorni kraljevi arhitekt ustvarjal v Egiptu. Pred prvo svetovno vojno je za svoje potrebe na Pristavi postavil vilo v neoorientalskem slogu. Ob njej je skrbno načrtoval in uredil park. V Rafutskem paru je trenutno na seznamu več kot 200 različnih drevesnih in grmovnih vrst. Arboristka Tanja Grmovšek je povedala, da je med njimi najmanj avtohtonih rastlin »Rafutski park predstavlja edinstveno naravno in…

Stroka že dalj časa opozarja, da je zaradi ekstremnih vremenskih razmer, predvsem spomladi in čez poletje, namakanje kmetijskih površin vse bolj nujno ter odločilno za kakovost in količino pridelka. To ugotavljajo in potrjujejo tudi dozdajšnji rezultati evropskega projekta IRRIGAVIT o racionalnem namakanju in upravljanju tal v čezmejnem vinogradništvu. Začeli so oktobra 2023, do konca leta pa bodo preučevali in preizkušali, kako čim bolj zagotoviti pametno in učinkovito rabo vode pri namakanju vinogradov v čezmejnem prostoru na širšem Goriškem in v Furlaniji. Nosilec projekta je na slovenski strani Kmetijski inštitut, na italijanski videmska Univerza, sodeluje pa še pet partnerjev z obeh strani. Vrednost projekta IRRIGAVIT znaša nekaj prek 600.000 evrov. Odpravili smo se v dva od treh vinogradov v Vipavski dolini in Brdih, kjer že pametno namakajo. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio…

Spomin na 1. svetovno vojno je zagotovo še kako živ na Sabotinu, 609 metrov visokem hribu, ki se vzpenja nad Solkanom. Na poti do vrha se ne moreš izgubiti, saj te vodijo informacijske table Poti miru. V kratkem bo nekaj tabel, ki vabijo na Sabotin, postavljenih tudi v Gorici, do avgusta pa bodo v Štmavru uredili tudi točko za obiskovalce. Želja je, da bi s pomočjo evropskih projektov tudi italijansko stran povezali s Potmi miru in bolje predstavili zgodovino, ki jo skriva tudi ta del. Svojo pot spoznavanja tega projekta in območja pa je ubrala Eva Furlan. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.