Povzetek epizode
Gost 44. epizode podkasta Srce bije za posel je Enver Šišić, predsednik nadzornega odbora Skupine Perutnina Ptuj, ki je po sedmih letih vodenja operativno krmilo prepustil nasledniku, sam pa se usmeril v strateški razvoj skupine. Ta z nakupi v Španiji in Grčiji širi svoje lovke po Evropi, a pred njo so tudi zahtevna vprašanja: kako zagotoviti dovolj delavcev, ohraniti konkurenčnost slovenske proizvodnje in obvladovati vse višje stroške, ne da bi se ti v celoti prelili v cene hrane? Šišić napoveduje, da se bo perutninsko meso podražilo, prihodnost panoge pa vidi v večji produktivnosti, robotizaciji in višji dodani vrednosti.
Gost 44. epizode podkasta Srce bije za posel je Enver Šišić, predsednik nadzornega odbora Skupine Perutnina Ptuj, ki je po sedmih letih vodenja operativno krmilo prepustil nasledniku, sam pa se usmeril v strateški razvoj skupine. Ta z nakupi v Španiji in Grčiji širi svoje lovke po Evropi, a pred njo so tudi zahtevna vprašanja: kako zagotoviti dovolj delavcev, ohraniti konkurenčnost slovenske proizvodnje in obvladovati vse višje stroške, ne da bi se ti v celoti prelili v cene hrane? Šišić napoveduje, da se bo perutninsko meso podražilo, prihodnost panoge pa vidi v večji produktivnosti, robotizaciji in višji dodani vrednosti.
Epizode
Enver Šišić, Perutnina Ptuj
PoslušanoGost 44. epizode podkasta Srce bije za posel je Enver Šišić, predsednik nadzornega odbora Skupine Perutnina Ptuj, ki je po sedmih letih vodenja operativno krmilo prepustil nasledniku, sam pa se usmeril v strateški razvoj skupine. Ta z nakupi v Španiji in Grčiji širi svoje lovke po Evropi, a pred njo so tudi zahtevna vprašanja: kako zagotoviti dovolj delavcev, ohraniti konkurenčnost slovenske proizvodnje in obvladovati vse višje stroške, ne da bi se ti v celoti prelili v cene hrane? Šišić napoveduje, da se bo perutninsko meso podražilo, prihodnost panoge pa vidi v večji produktivnosti, robotizaciji in višji dodani vrednosti.
Marko Femc, Plan-net Solar in Plan-net Avto
PoslušanoGost 43. epizode Srce bije za posel je direktor Plan-net Solar in Plan-net Avto Marko Femc. Medtem ko Evropa razpravlja o regulacijah in kratkoročnih političnih ciklih, Kitajska tehnološki razvoj gradi na dolgoročni strategiji, kolektivnem pristopu in agresivnem vlaganju v inovacije. Gost opozarja, da robotika šele vstopa v svojo razvojno fazo, umetna inteligenca pa že postaja osrednji “možganski sistem” prihodnje industrije in vsakdanjega življenja.
Andraž Krajnc, Caretronic
PoslušanoGost 42. epizode Srce bije za posel je direktor podjetja Caretronic Andraž Krajnc. Podjetje, ki prodaja zdravstvene rešitve v več kot 50 državah, letos cilja na osem milijonov evrov prihodkov. Caretronic raste in prodira na globalne trge, a doma ostaja pred zaprtimi vrati. Direktor Andraž Kranjc opozarja: javni razpisi so pogosto “že zaključena zgodba”, digitalizacija zdravstva pa zaradi takšnega sistema caplja na mestu. V ozadju pa se že poznajo tudi globalni pritiski – od dražjih komponent zaradi umetne inteligence do negotovosti v dobavnih verigah.
Igor Štemberger, Ilirika
PoslušanoGost 41. epizode Srce bije za posel je predsednik uprave borzno posredniške hiše Ilirika Igor Štemberger. V pogovoru razmišlja o ciklih rasti in padcev, primerja današnje razmere z internetnim balonom in finančno krizo ter opozarja, da večje tveganje kot ohlajanje trgov danes predstavljajo nakopičene geostrateške napetosti in preurejanje svetovnega reda. Dotaknemo se tudi slovenskega kapitalskega trga – njegove majhnosti, omejitev, pa tudi priložnosti. Od ljudskih obveznic in privatizacije Vzajemne do individualnih naložbenih računov, ki bi lahko dolgoročno spremenili varčevalne navade Slovencev. Pogovor, ki finančne trge postavi v širši družbeni in zgodovinski kontekst.
Marko Lukič, Lumar
PoslušanoGost 40. epizode Srce bije za posel je lastnik in direktor podjetja Lumar. V pogovoru z njim se dotaknemo več ravni negotovosti, s katerimi se danes sooča gospodarstvo – od davčne politike in minimalne plače do vse bolj nepredvidljivega mednarodnega okolja. Lukič opozarja, da je Slovenija pri obremenitvah dela nevarno blizu meje, ko ukrepi ne delujejo več razvojno, temveč zaviralno, hkrati pa izpostavlja razkorak med dvigi plač in nespremenjenimi davčnimi razredi. Poseben poudarek namenimo tudi konkretnim razmeram v gradbeništvu – birokratskim oviram pri pridobivanju dovoljenj, paradoksom javnega naročanja ter položaju lesene gradnje v Sloveniji.