Šala za starše

Pred nekaj meseci je na instagramu odprla profil Naredi z mamo, zdaj ima že 5000 sledilcev. Nina Thaler Čeperlin je mama dveh punčk, fizioterapevtka in kot sebe imenuje na družbenih omrežjih - inženirka gospodinjstva. Tam želi predvsem pokazati realno plat materinstva skozi smešne situacije, ki se staršem dogajajo vsak dan. Kdo pakira za na morje, kdaj se izprazni koš s perilom (nikoli?), kdo dela seznam nakupov za v trgovino, kdo kuha … ne gre za jamranje, ampak prikaz večopravilnosti (mam?) s kančkom humorja. Z Nino sva se za zadnjo epizodo sezone dobili tam, kjer se mame sicer verjetno najlažje izpovejo - na kavi. Vabljeni zraven.

Gordon Neufeld je priznani klinični in razvojni psiholog, z Gaborjem Matejem soavtor knjige “Otroci nas potrebujejo” in ustanovitelj izobraževalnega inštituta Neufeld Institute. Pri skoraj osemdesetih letih pravi, da je telo že malce utrujeno, um še zdaleč ne. Vse bolj mu je jasno, kaj potrebuje otrok, da se lahko razvije v zdravega, empatičnega in samostojnega človeka. Zlasti ljubezen. Obilje ljubezni, močno navezanost na družino in prosto igro. Nanjo smo pozabili tudi odrasli, igrivost in igro pa zamenjali za storilnostno usmerjenost, tekmovanje in zasledovanje ciljev.

Zala Udir je 27-letna mačeha, partnerka, magistrica zakonskih in družinskih študij ter podjetnica. Že tri leta je mačeha oziroma kot raje reče “bonus mama” dvema partnerjevima otrokoma. Spominja se prvih srečanj, tudi svojih stisk in solza, občutkov, da se mora dokazovati in izpolniti pričakovanja drugih. Pripoveduje, kako je postala del družine, zakaj spoštuje dogovore bioloških staršev otrok, kako se vključuje v vzgojo in kakšni so izzivi deljenega skrbništva po principu: en teden pri nama, en teden pri mami. Komentira tudi pogosto neizrečene misli bonus staršev, denimo: lepo mi je, ko sva sama. O vlogi mačehe govori tudi na brezplačnih webinarjih. Poglavja: 00:01:11 Podpora za člane sestavljenih družin 00:01:50 Dojemanje besede mačeha. Je bolje bonus mama? 00:04:00 Se je spraševala, kako bo postala del že obstoječe družine? 00:06:05 Lahko kot krušna mati otrokoma svojega partnerja rečeš, da ti gresta na živce? 00:07:38 Pravila, ki so jih določili biološki starši v dogovoru z bonus mamo 00:08:40 Otroka se…

Nika Mori je pravnica, nekoč je delala kot stevardesa, danes pa je na poti, da postane mama. To je bila štiri leta njena in partnerjeva največja želja, si ustvariti družino. Prepreka pa: neplodnost. Po enem letu neuspešnih poskusov spontane zanositve, sta se podala na (zanju) dolgo pot zunajtelesne oploditve oziroma postopka IVF. Hormonske terapije, injekcije, modrice, solze, menstruacija … Tri škatle injekcij je zbrala Nika Mori, preden je v petem poskusu, prvič v življenju s partnerjem zagledala pozitiven test nosečnosti. Po prvem trimesečju razlaga o protokolih, odrekanjih in pogovorih, ki sta jih imela s partnerjem, bodočim očetom njunega prvega otroka. Poglavja: 00:00:30 Srečka nosečka 00:01:10 Štiri leta neplodnosti 00:02:34 Začetek zdravljenja neplodnosti na kliniki 00:04:20 Prvi postopek zunajtelesne oploditve 00:05:10 Kaj pa če otroka ne bo? 00:06:50 Kako postopki zunajtelesne oploditve vplivajo na partnerski odnos? 00:07:55 Zakaj je začela o neplodnosti govoriti javno, na spletu? 00:11:43 Moška…

Mojca Lapi je zaposlena v Strokovnem centru za obravnavo otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami v Strokovnem centru Logatec. Pripoveduje, kakšno je delo s problematičnimi mladimi, kdaj nanje razpišejo tiralico, kako jih nadzorujejo in vzgajajo ter zakaj se nekateri znajdejo v centru oziroma v stanovanjski skupini. Pedagoginja iz svetovalne službe pravi, da se čustvene in vedenjske motnje najpogosteje razvijejo iz zlorab ali zanemarjanja, kar je lahko tudi pomanjkanje mej pri vzgoji. Programi so individualizirani, oblikujejo ga učitelji, vzgojitelji, medicinska sestra, zdravstveni delavci in psihologi. Delajo z mladimi, ki se samopoškodujejo, so odvisni od različnih substanc, imajo težave z nekemičnimi odvisnostmi, so žrtve prostitucije ipd. Poglavja: 00:00:50 Strokovni center za obravnavo otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami 00:01:40 Intenzivne stanovanjske skupine 00:03:15 Beg mladostnika in razpisana tiralica 00:04:00 Kako pride mladostnik v…

Prvoaprilska edicija Šale za starše se je preselila v eter. Vabljeni gostje so standupovski očetje: Perica Jerković, Boštjan Gorenc - Pižama in Jure Jamnik. Dnevni red: pogovorne minutke, starševski kviz, sadna malica in veliko smeha.

Po raziskavah materinstvo postaja vedno težje, čeprav še danes mnogokrat slišimo, da ni nič posebnega, saj matere obstajajo od nekdaj. Ampak nekaj pa se je spremenilo: včasih ženske niso hodile v službo, nihče ni od njih zahteval, da poleg vzgoje in skrbi za dom še odlično izgledajo, hodijo v fitnes, imajo čas za otroka, se posvečajo partnerju, družijo s prijatelji in blestijo v službi. Ker smo razpete med mnogimi področji, nam pogosto ne uspeva biti stoodstotne na vseh. Če pa nismo najbolj prisotne na področju starševstva, se lahko pojavi materinska krivda, občutek, da za otroka ne naredimo dovolj. Socialna pedagoginja Petra Kolarič pravi, da je to pogosto, saj družba od nas zahteva popolnost, čeprav je v redu, da smo ‘dovolj dobra mama’. V pogovoru se dotaknemo še mentalnega bremena, nevidnega dela, vloge primarnega starša, partnerskega odnosa, postavljanja mej in nujnosti počitka. Poglavja: 00:02:09 Je materinstvo vedno težje ali se nam to le zdi? 00:03:55 Akvarij materinstva 00:05:05 Ideal dobre mame…

Endometrioza je pri ženskah pogostejša od sladkorne bolezni in pogostejša od raka dojk, a različno vpliva na zdravje in kakovost življenja pacientke. Najbolj izraziti ali očitni težavi sta bolečina in težave pri zanositvi, tudi neplodnost. Tema je torej zelo pomembna za ženske in širšo družbo. O njej govorita dr. Vesna Šalamun iz Dnevnega centra za endometriozo in njena pacientka ter študentka medicine Nika Žnidaršič. Pripoveduje, da je diagnozo dobila zelo hitro, po hudih bolečinah, govori o svojem ciklu in hormonskem zdravljenju ter razmišlja o prihodnosti, tudi svoji plodnosti.

Tjaša in Tomaž Remic sta starša 16-letne vrhunske atletinje, večkratne državne rekorderke in zmagovalke številnih mednarodnih tekmovanj Žive Remic iz AK Olimpija. Pravita, da so povezana aktivna družina, nikoli nista bila vrhunska športnika, sta pa hčerina največja navijača. Ključno se jima zdi, da otroci preizkusijo več športov, sami izberejo, kaj želijo trenirati, pri tem pa je nepogrešljiva podpora in usmeritev trenerja: ta naj daje na prvo mesto otroka, ne pa za njegovih dosežkov. Govorita o najstništvu in vrhunskem športu, družinskem življenju in gimnazijskem izobraževanju.

V prvih letih življenja skuša otrok odkriti način, kako dobiti potrditev od drugih. Glavni vir instant občutkov, močnih občutkov o sebi, prejema od okolice, pravi psihologinja in doktorska študentka Minea Rutar. Skozi svojo izkušnjo perfekcionizma in motenj hranjenja razlaga, kako je največja nagrada, če lahko zdržiš sam s sabo, tudi takrat, ko nisi popoln. Poudarja, da za otrokov razvoj ni ključna količina hvale, temveč pristno zanimanje za njegovo zgodbo in doživljanje. Pohvala “bravo, priden, super”, lahko zavira pogovor z otrokom, prepogosto pohvaljeni otroci pa manj verjetno vztrajajo v situacijah, kjer bi jim lahko spodletelo.

Ana in Tine Bradač sta starša petih otrok. Njun drugorojenec Luka ima Downov sindrom. To sta izvedela, ko je imel sedem mesecev, presejalni testi v nosečnosti sindroma namreč niso zaznali, ostale znake pa so pripisovali prezgodnjemu rojstvu v 34. tednu. Sprva: šok in jok, nato pa iskanje znanja v učbenikih in skupnosti, iskanje načinov, kako otroka in družino čim bolj podpreti. V pogovoru govorita o družinskem življenju, partnerstvu, izrazu sončki in o skoraj polnoletnem Luki, ki zjutraj, ko se vsem mudi, zahteva še objemček.

Zakaj je pomembno, da dojenčka odlagamo preko boka? Kdaj naj bi se obračal in kdaj plazil? Lahko dojenčka nosimo v nosilki? Če zaspi v lupinici … ga na obisku prebudimo ali lahko pustimo spati? Kaj pa bosonoga obutev, bo otrok brez nje motorično nespreten? Izkušnje iz klinične prakse in zasebnega življenja deli Ena Blažević, diplomirana fizioterapevtka iz razvojne ambulante zdravstvenega doma Ljubljana in mama dveh otrok.

Plastični megabager ali izlet? Denar ali igrača? Darilna vrečka ali zavito darilo z ovojnim papirjem? Psihologa dr. Žan Lep in dr. Andreja Poljanec govorita o obdarovanju: ne s čim, temveč zakaj in kako obdarovati odrasle in otroke. Poudarjata, da je pomemben element obdarovanja pričakovanje, ustvarjanje doživetij, predvsem pa vzpostavljanje in ohranjanje odnosa. Govorita tudi o spoprijemanju z otrokovim razočaranjem, ko ne more dobiti, kar si je želel.

Dr. David Martin je pediater in idejni vodja koncepta: screen free until three, torej brez zaslonov do tretjega leta. Pravi, da je drugo leto starosti obdobje, ko otrok začne razvijati občutek za »jaz«, ko začne govoriti o sebi kot o »meni«. In je tudi čas, ko ima človek v možganih največ nevronov. Ugotovili so, da ima čas pred zasloni pri dvoletnikih izrazit in merljiv negativen učinek, zato potrebujejo dodatno zaščitno obdobje. “Če jih takrat postavimo pred zaslon, se nam je glede na podatke zdelo skoraj kaznivo dejanje.” Razlaga, kdaj in kako varno otroku predstaviti pametne naprave in zakaj je brskanje staršev po telefonu pred otroki škodljivo.

V tokratni epizodi se sprašujemo tisto, kar verjetno zanima mnoge zdrave ženske, ko na testu za nosečnost vidijo dve črtici. Ali plus. Z ginekologom in porodničarjem dr. Miho Lučovnikom preverjamo, ali lahko jemo hamburger, ki je srednje pečen? Lahko kosimo travo? Hodimo v hribe? Naj kopalnico čistimo s čistili ali s kisom in sodo bikarbono? Listerija, e.coli, toksoplazmoza … Kakšna je možnost, da dejansko dobimo listerijo? Moramo solato prati z vročo vodo, da se znebimo toksoplazmoze? To so vprašanja, ki jih na raznih forumih postavljajo nosečnice, zdaj smo jim prostor namenili tudi v našem podkastu.

Viki Pavlič je 39-letni oče dveh otrok, samohranilec in vdovec. Z otrokoma živi na Nizozemskem, pred dvema letoma pa se je moral z družino v dveh mesecih posloviti od svoje žene, takrat 33-letne Kristine Šiplič Pavlič. Umrla je za posledicami raka trebušne slinavke, ko sta bila otroka stara pet let ter dve leti in pol. Viki Pavlič se spominja življenja pred izgubo, govori o ohranjanju spomina na mamo, o žalovanju in pomoči. Spominja se tudi, kako so se poslovili od Kristine.

Družina ali kariera? Oboje! Šala za starše je na Avdiofestivalu vodila poseben roditeljski sestanek. Navzoči: starši, ki ne sledijo prevladujočim družbenim pričakovanjem o družinski časovnici, kariernih izbirah ali načinu življenja. Dnevni red: pogovor o svojem dojemanju starševstva in kariere in kako se to dvoje prepleta. Gostje: Bojan Emeršič, igralec in oče treh otrok, Eva Vrevc Jenko, mama in zdravnica, ki je izbrala življenje kmetice, Miha Goršin, oče dveh otrok in avtor podkasta Očka se pofočka.

V zadnjih tednih smo lahko predvsem od ameriškega predsednika Donalda Trumpa in njegove ožje ekipe spremljali trditve, da lahko jemanje paracetamola v nosečnosti vodi do pojava avtizma pri otroku. Sprašujemo se, na podlagi kakšnih raziskav so prišli do tovrstnih zaključkov in kaj resnično drži. Kako škodljive so lahko takšne trditve, sprašujemo dr. Natašo Karas Kuželički z ljubljanske fakultete za farmacijo ter dr. Natašo Tul Mandić, ginekologinjo in porodničarko iz porodnišnice Postojna. Podali sta tudi smernice, koliko paracetamola lahko varno zaužijejo nosečnice in poudarili, da cepiva ne morejo povzročiti avtizma. 13. oktobra 2025 ljubitelji avdia vabljeni na Avdiofestival v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 100 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev, tonskih mojstrov in drugih ustvarjalcev se bo zvrstilo na štirih prizoriščih. Program v celoti in brezplačne vstopnice na POVEZAVI.

Na sončen dan se nas je šest mam zbralo v Tivoliju na roditeljskem sestanku. Govor je bil o življenju z otroki. Kako spijo, o tem, ali partnerja spita skupaj, kako ohranjata intimo, ali partnerju kdaj zamerijo, ker ima morda več prostega časa, kako si razdelita naloge, jim gre na živce, da se s prijateljicami pogovarjajo le o otrocih, pogrešajo svoje prejšnje življenje? V zadnji epizodi te sezone so se z nama družile mama leto in pol starega otroka Neža Muhič, mama štirih Lucija Firbas, mama dveh Nika Stopar in prav tako mama dveh otrok Jerneja Podviz.

Na Instagramu je najprej z imenom Mamina zgodba začela anonimno objavljati svoje poti do starševstva, nato pa se je razkrila in tako danes beremo in poslušamo Estero G. Puh, terapevtko, partnerko, mamo. Po letu poskušanja spočetja po naravni poti in po sedmih neuspelih postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo je prvič postala mama s posvojitvijo, s katero je v njeno in moževo življenje prišel sin. Postali so družina. Kmalu sta se s partnerjem odločila, da bosta vnovič poskusila postati oče in mama in to z biomedicinsko pomočjo, tedaj na Češkem, z darovano spolno celico. Po drugem postopku se jima je rodila hčerka. V tokratni epizodi tudi iz osebne perspektive izvemo, kako se spopasti z diagnozo neplodnosti, kdaj začeti razmišljati o posvojitvi, kako pristopati do neplodnih parov, ne da bi bili pokroviteljski, kako začeti postopek oploditve z biomedicinsko pomočjo, kako postopek za posvojitev. Kdaj se oblikuje družina in ali je dobro biti z otrokom iskren o tem, kako je nastal oziroma prišel v družino.

“Ni težava samo v tem, da starši primerjamo otroke, temveč tudi sebe z vsemi drugimi. Skrbi me, ko vidim poplavo različnih priročnikov in oglasov: postanite verzija 2.0, postanite hiperčlovek,” pravi dr. Tristan Rigler, ki deluje v Enoti za adolescentno psihiatrijo Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani. Starši so od nekdaj primerjali otroke, je pa to zdaj veliko bolj poudarjeno in očitno, k čemur je pripomogla sodobna tehnologija. Ob tem poudarja, da so priročniki za uspešno starševstvo problematični, saj ni univerzalnega recepta za vzgojo. Otroci so si preprosto preveč različni. V podkastu ponudi tudi razmislek o tem, da starši pogosto prevzemajo odgovornost namesto svojih otrok, in razloži, da se štirim osnovnim tipom vzgoje (avtoritarna, avtoritativna, demokratična in razpuščena) pridružuje še peti način: kaotična vzgoja. Normalizira tudi nestrinjanja in razhajanja v družini in pravi, da je pričakovano, da se kdaj tudi prepiramo. Če se zgodi, da izbruhnemo, pa je prav, da se z otrokom o tem…

Končno gostiva avtorice najbolj uporabne instagram strani za novopečene starše - Pet pediatrinj. Niso prišle vse, ampak tri petine - na najina vprašanja odgovarjajo doktorice Alenka Biteznik, Patricija Trunkl in Mateja Tiselj. Ker smo sredi zime in v času epidemije gripe, se pogovarjamo o ključnih znakih bolezni pri otroku, ko ga je treba peljati k zdravniku. Poleg tega govorimo o dihalni stiski, ustni higieni, spanju, pa o tem, da je otroka izjemno pomembno opazovati, ko je zdrav, da znamo prepoznati, kljub njegovemu dobremu razpoloženju, kdaj nekaj ni v redu. Spraševali sva tudi o otrokovem dotikanju spolovil, zakaj je to normalno in kako se o tem pogovarjati. *Pet pediatrinj je instagram profil, kjer specialistke pediatrije pomagajo z nasveti ob najpogostejših težavah otrok.

Klara Bojanovič Machado živi v državi, ki v večini nima niti dne plačanega porodniškega dopusta. In zaračunava astronomske cene za porod, če nimaš urejenega zavarovanja. V porodnišnici so ženske po vaginalnem porodu 24 ur, v službo gredo že pri otrokovih šestih tednih. Navaden vaginalni porod v določenih zveznih državah stane približno 20 tisoč dolarjev, carski rez pa tudi čez sto tisoč. Kaj to pomeni za tiste, ki nimajo urejenega zavarovanja, kako poplačajo dolg tisti, ki nimajo finančnih sredstev? Zakaj mora imeti noseča ženska, ki vstopa v Združene države, na tekočem računu vsaj deset tisoč dolarjev? Maša Mlakar Plemeniti pa živi blizu, v Avstriji. Pravi, da je tam nosečnica upravičena do posebnega varstva, prednost je, da so ženske med nosečnostjo in štiri mesece po porodu zaščitene in jih ne smejo odpustiti. Prepovedano je tudi delo od 20. do 6. ure, ker lahko škodi zdravju matere in otroka. V večini primerov so prosti tudi nedelje in prazniki. V Avstriji je lahko ženska z otrokom doma do njegovega…

Mojca Dominiković živi na Islandiji, v mestu Höfn, eno uro letenja stran od Reykjavika. Roditi je odšla z letalom. Nosečnice se morajo, če živijo na podeželju, 14 dni pred porodom tudi preseliti v mesto s porodnišnico, če bi prišlo do prezgodnjega poroda. Pravi, da je na Islandiji dobro poskrbljeno za nosečnice in tudi za otroke, nosečnost vodijo babice, ginekolog se oglasi samo, če pride do zapletov. Niso obremenjeni z ocenami dojenčkov, otroka so stehtali šele štiri ure po porodu. V Švici, razlaga Žiga Tručl, je prav tako dobro poskrbljeno za nosečnice, kar tam izstopa, pa so stroški za vrtec. Tudi zato po njegovih besedah 2/3 Švicark ni zaposlenih za poln delovni čas, razlog so visoki stroški predšolske vzgoje, ki so lahko celo tako visoki, da porabijo eno plačo samo za to. Čeprav jima s partnerko življenje v Zürichu ustreza, se pogosto pogovarjata tudi o vrnitvi v Slovenijo - zaradi stroškov in predvsem bližine družine, saj se v Švici lahko zaneseta le drug na drugega.

Gordon Neufeld je eden največjih strokovnjakov na področju vzgoje. Je oče petih otrok, dedek sedmih vnukov. Je razvojni in klinični psiholog, ki piše o dobrobiti navezanosti otroka na starše. Zdrava navezanost namreč otroka opremi za življenje, mu zagotovi orodja, da se zna spopasti z izzivi, poleg tega pa je znak, da ima pri starših vedno trdno oporo in razumevanje, ko to potrebuje. Gordon Neufeld poudarja, da danes živimo v veliki krizi zaupanja v starševstvo in o tem, da družabna omrežja vse bolj krhajo naše odnose z otroki.

… Je stavek, ki ga ne želi slišati nobena od sogovornic, a je vendar del njunih življenj s šolajočimi se najstniki. Mojca Černigoj Bizjak pravi, da je nekoč verjela, da bo imela dva neproblematična otroka, saj sta s partnerjem stroga in dosledna. Zdaj se, kot številni starši najstnikov, ki preizkušajo meje, po nedavnem incidentu v šoli sprašuje, kaj je šlo narobe. “Počutim se, kot da nisem opravila svoje starševske vloge in sem, če rečem v najstniškem jeziku: “failala”, neuspela.” Sin je med petminutnim odmorom na šolskem stranišču prižgal petardo, fant iz višjega razreda pa jo je odvrgel v straniščno školjko, ki se je nato razletela. Mama treh deklet Andreja Košnik pa se spominja dogodka, ko je starejša hči zamajala njene predstave o vzgoji in vrednotah. Pa tudi o veri, ko ji je dejala nekaj v smislu ‘jaz v to tvoje sra*** ne verjamem’. Sogovornici podkasta Šala za starše poudarjata, da je pogovor vezivo družine, a tudi to ni zagotovilo, da otrok ali najstnik ne bo počel lumparij, neumnosti, preizkušal in…

Življenje z najstniki. Kako preživeti vsakodnevne izpade? Kdaj se zaveš, da je tvoj otrok najstnik? Kako gradiš zaupanje z njim? Si bolj prijatelj ali starš? Kaj pa pogovori - o spolnosti, drogah, alkoholu? Ali biti iskren o svojih najstniških zablodah, kako odreagirati na kakšno najstniško muho? O tem in še marsičem se v Šali za starše pogovarjamo z dvema mamama tovrstnih primerkov - z Mojco Černigoj Bizjak in Andrejo Košnik.

“Dojenček ne potrebuje veliko, potrebuje hrano, previto ritko, varnost in toploto. Seveda pa tudi zdravo, srečno in sproščeno mamo,” pravi diplomirana medicinska sestra Afrodita Kordež, ki že več kot osem let opravlja patronažno varstvo. Vsakodnevno vstopa v domove, pravzaprav v intimo mladih družin, in jim pomaga z nasveti o dojenju, poporodnem okrevanju in negi dojenčka. Novopečeni starši so pogosto dobro poučeni o negi novorojenčka, vendar številni še vedno veliko časa namenijo iskanju odgovorov in hitrih rešitev na spletu. Vsak otrok je individuum, prav zato je tudi vsaka patronažna obravnava prilagojena potrebam družine. Še vedno pa so jim nekatere poteze skupne. Skoraj ni staršev, ki ne bi posneli prvega kopanja svojega novorojenčka. Se pa okoliščine odraščanja in nege dojenčka seveda razlikujejo. Patronažne sestre na terenu vidijo marsikaj: od razkošnih stanovanj do skromnih domovanj in tudi življenja na pragu revščine ali pod njim. Ob vsem tem je pomembno medsebojno zaupanje in spoštovanje, poudarja…

Kakšni so mejniki za izgovarjavo zahtevnih glasov? Kdaj naj bi otrok rekel r, zatresel jezik, kdaj naj bi uporabljal šumnike? Kaj mora enojezični otrok znati pri dveh letih? Kaj je pričakovano pri štiriletniku? Kako vemo, da je otrok govorno pripravljen za vstop v šolo? Kdaj je čas, da otroka pediater ali starši peljejo na obravnavo k logopedu? Na ta in druga vprašanja odgovarjata logopedinji Sanja Premović in Katarina Tomić, tudi ustanoviteljici Logopedske hiške, spletne vadnice za otroke s težavami v govoru. Poleg vsega naštetega poudarjata tudi negativen učinek zaslonov, ki so pogosto krivci za zakasnitev govora pri otroku.

Kaj storiti, ko otrok meče hrano po tleh, kriči v knjižnici ali se noče obuti? Kako mu na primeren in sočuten način postaviti meje? O tem se pogovarjamo s psihologinjo Lejo Mauko. Razlaga, kateri so pokazatelji, da je otrok razvajen in zakaj moramo potomcem že od malega postavljati meje. Na kakšen način pa to počnemo, kako ubesedimo mejo? In kako razlikovati med mejami, ki so življenjsko pomembne in otroku omogočajo varnost ter med mejami, ki so “premične”? Kako ne podajati mešanih signalov, kaj je sočutna vzgoja in kaj pretirana odzivnost?

Štiriintridesetletna Mojca in petintridesetletni Jure Žove sta zakonca in podjetnika, ki sta se odločila, da ne želita imeti otrok. V trinajstih letih zveze, od tega v sedmih letih zakona, sta se o tem veliko pogovarjala. Njuni prijatelji imajo otroke, pogosto ju kdo vpraša, kdaj se bosta tudi sama odločila za ta “logični korak”. Ko odgovorita, da se ne bosta, ju velikokrat odpravijo, češ, saj še imata čas. Poudarjata, da spoštujeta druge starše, zanju so superheroji, sebe pa v tej vlogi preprosto ne vidita. Pravita, da se imata zelo rada in otrok ni edini način za potrditev ljubezni ali za iskanje smisla življenja.

Imam dovolj mleka? Je dojenček pravilno prisesan na dojko? Kaj je sesalna zmeda in ali mu naj ponujam dudo? Lahko pijem mleko, če dojim? Zakaj so dojke otrdele in boleče? Kako in kdaj naj odstavim otroka? Na ta in druga vprašanja o dojenju odgovarja Romana Božnar Brzin, mama treh otrok, diplomirana babica in mednarodna svetovalka za laktacijo.

Jerneja Kern je diplomirana babica in strokovnjakinja za dojenje, ki ima tri otroke in tri povsem različne porodne zgodbe. Prvega otroka je rodila z induciranim porodom brez kakršnih koli anestetikov, drugega otroka prezgodaj, s carskim rezom v 28. tednu zaradi preeklampsije, tretjega pa s svojimi popadki v samo nekaj urah, tako hitro, da je mož skoraj zamudil porod! Pripoveduje o svojih osebnih in strokovnih izkušnjah ter razliki med carskim rezom in vaginalnim porodom. Ob poslušanju priporočamo izvajanje Keglovih vaj.

Pediatrinja in mama treh otrok dr. Anja Radšel odgovarja na pogosta vprašanja staršev v visoki sezoni prehladnih, virusnih in bakterijskih okužb. Kaj storiti, ko dojenček prvič “zakuha”? Kdaj in kako pri otrocih zbijati telesno temperaturo? Z obkladki? Zeljnimi listi? Naj bodo oblačila topla ali lahka? Kaj so vročinski krči in zakaj je pomembno, da so starši mirni, da otroka opazujejo in se primerno odzovejo? Prav tako sva jo vprašali, ali lahko gre malček z gostim zelenim smrkljem v vrtec, kako prepoznati RSV in bronhiolitis, pa tudi starše, ki so doktorji Googla.

Magistrica psihologije Maja Maša Šömen pravi, da je zgodnja prepoznava in diagnostika obporodne oziroma poporodne depresije prvi pogoj, da lahko zagotovijo ustrezno obravnavo nosečnice ali mame. Ključna simptoma obporodne depresije sta znižano razpoloženje in izguba interesov, ta dva simptoma morata trajati vsaj dva tedna. Za postavitev diagnoze obporodne depresije pa naj bi bili prisotni še štirje simptomi: motnja pozornosti/koncentracije, upočasnjenost/utrujenost, motnje hranjenja/motnje spanja, občutek manjvrednosti/brezvrednosti ter s tem povezani občutki krivde in samomorilne misli. Zboli lahko vsaka, zanjo lahko zboli tudi moški, Maja Maša Šömen pa pravi, da je zdravljenje zelo uspešno, če ženska pride hitro in dobi ustrezno obravnavo.

Jana Miklavčič je mama dveh deklic, ki je dvakrat z različno intenzivnostjo zbolela za poporodno depresijo. Obe nosečnosti sta bili čudoviti, poroda kratka in netravmatična, prvih nekaj mesecev po porodu se ji je zdelo, da lahko premika gore. Potem pa … Žalost, jeza in vprašanja: Imam tega otroka sploh rada? Na neki točki se je ustrašila same sebe in svojih misli, potem pa začela iskati rešitve. Pripoveduje o napadu panike in tesnobe, o skrbi za otroka na avtopilotu, tednih, ko je bila v redu in vsemu kos, ter tednih, ko je bila tesnobna in globoko žalostna. Pravi, da je materinstvo naporno in da je ključno, da se mame komu zaupajo. V pogovoru deli svoje tehnike in mehanizme spopadanja z negativnimi občutki.

Kako je živeti s šestimi otroki? Kakšna je logistika? Kakšen je stroškovnik, je podoben kot pri vodenju malega podjetja? Kakšna je domača rutina, kdo vstane najprej, kako si umijejo zobe? Ali jedo skupaj za mizo? Kaj če se eden upre in noče jesti, je upor skupnostni? Kdaj imata partnerja čas zase in zakaj Vesna pravi, da se morda ne bosta ustavila pri šestici?

“Kdaj bo pa gost kak oče?” - Zdaj! In to dva. Marko Gregorc ima tri otroke, Jernej Komac pa je svežepečeni oče. Govorita o neprespanih nočeh, ko si v mislih odrecitiraš vse poznane kletvice, pa o partnerstvu in pogledu na (spremenjeno) žensko telo. Tudi o tem, da je ChatGPT nič proti temu, da se v telesu razvije novo, tvoje bitje.

Eva Assani je mama treh otrok in umetnica ličenja. Agnes Pajsar Korenč je mama dveh otrok in učiteljica. Kako usklajujeta službo z družinskim življenjem? Kaj se zgodi, ko se v misli ob napačnem času priplazi eno ali drugo? Kako se spoprijemata s pričakovanji okolice, da mora biti ženska v službi najboljša zaposlena, doma pa najboljša mama ali žena? Ali ti partnerski odnos narekuje urnik obveznosti na hladilniku? Kaj pa romantika?

Pred otrokovim šestim mesecem starosti starši postanemo strokovnjaki za kuhanje na sopari, eksperti za teksturo in barvo blata v plenici in poznavalci palete alergenov. A kako se odločiti, katerim smernicam slediti? Koščki ali kašica? Bučka ali banana? Kdaj jagode in ali si res upam uvesti arašidovo maslo? Gostja je prehranska svetovalka Ana Zrimšek.

Eva Ostrouška je mama, vplivnica in magistrica sociologije kulture, smer spol in seksualnost. Odkrito govori o prvem in drugem plusu, o odrekanjih in pričakovanjih, nepoklicanih vseznalcih in lovljenju norme za naziv srečka nosečka. Pa tudi o nihanju libida in iskanju užitka v nosečnosti. “Prva črtica je bilo težko pričakovana, sva jo načrtovala. A življenje ni imelo istega načrta kot midva. Potem sem si rekla: ne bom več delala teh testov, bom uživala. In jeseni je prišel plusek. Bila sem zelo vesela, najprej sem naredila test … In potem še dva, ker nisem bila prepričana!” Eva Ostrouška

Dobrodošli v najinem podkastu. Uršula in Maja vas želiva le pozdraviti in opozoriti, da kmalu sledi prva čisto prava epizoda. Šalo za starše najdete tudi na Instagramu, kjer se veseliva vaših vprašanj, pobud, izkušenj. Se slišimo!