Povzetek epizode
V prvi epizodi nove serije Gore v nas gostimo geologa in sedimentologa prof. dr. Andreja Šmuca, dekana Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Pogovor odpira najbolj preprosto vprašanje sezone: kako nastane gora? Začnemo pri kamnu s školjkami, ki ga v Julijskih Alpah najdemo do višine 2000 metrov. Pred približno 220 milijoni let je nastajal v plitvem toplem morju južno od ekvatorja. Andrej Šmuc razloži, kako se je to morsko dno znašlo na 2864 metrih, zakaj smo pod Triglavom geološko gledano Afričani in kako se ob trku Jadranske in Evrazijske plošče kamnine narivajo druga na drugo kot plasti torte. Zato na vrhu Triglava stojimo na starejših kamninah kot ob Triglavskih jezerih. Govorimo tudi o tem, kaj pripovedujejo plasti v Triglavski steni, kako so povezane z nihanjem morske gladine in Milankovićevimi cikli, ali naše gore še vedno rastejo in zakaj na Zemlji ne bo nikoli gora, višjih od devet kilometrov. Pogovor je bil posnet v Geološki zbirki Naravoslovnotehniške fakultete UL. Z Andrejem Šmucem…
V prvi epizodi nove serije Gore v nas gostimo geologa in sedimentologa prof. dr. Andreja Šmuca, dekana Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Pogovor odpira najbolj preprosto vprašanje sezone: kako nastane gora? Začnemo pri kamnu s školjkami, ki ga v Julijskih Alpah najdemo do višine 2000 metrov. Pred približno 220 milijoni let je nastajal v plitvem toplem morju južno od ekvatorja. Andrej Šmuc razloži, kako se je to morsko dno znašlo na 2864 metrih, zakaj smo pod Triglavom geološko gledano Afričani in kako se ob trku Jadranske in Evrazijske plošče kamnine narivajo druga na drugo kot plasti torte. Zato na vrhu Triglava stojimo na starejših kamninah kot ob Triglavskih jezerih. Govorimo tudi o tem, kaj pripovedujejo plasti v Triglavski steni, kako so povezane z nihanjem morske gladine in Milankovićevimi cikli, ali naše gore še vedno rastejo in zakaj na Zemlji ne bo nikoli gora, višjih od devet kilometrov. Pogovor je bil posnet v Geološki zbirki Naravoslovnotehniške fakultete UL. Z Andrejem Šmucem…
Epizode
Kako nastane gora? Triglav je bil nekoč morsko dno | Gore v nas #1 | Andrej Šmuc
PoslušanoV prvi epizodi nove serije Gore v nas gostimo geologa in sedimentologa prof. dr. Andreja Šmuca, dekana Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Pogovor odpira najbolj preprosto vprašanje sezone: kako nastane gora? Začnemo pri kamnu s školjkami, ki ga v Julijskih Alpah najdemo do višine 2000 metrov. Pred približno 220 milijoni let je nastajal v plitvem toplem morju južno od ekvatorja. Andrej Šmuc razloži, kako se je to morsko dno znašlo na 2864 metrih, zakaj smo pod Triglavom geološko gledano Afričani in kako se ob trku Jadranske in Evrazijske plošče kamnine narivajo druga na drugo kot plasti torte. Zato na vrhu Triglava stojimo na starejših kamninah kot ob Triglavskih jezerih. Govorimo tudi o tem, kaj pripovedujejo plasti v Triglavski steni, kako so povezane z nihanjem morske gladine in Milankovićevimi cikli, ali naše gore še vedno rastejo in zakaj na Zemlji ne bo nikoli gora, višjih od devet kilometrov. Pogovor je bil posnet v Geološki zbirki Naravoslovnotehniške fakultete UL. Z Andrejem Šmucem…
Matej Flis – najmlajši Slovenec na Everestu | Na robu stene
PoslušanoV tokratni epizodi serije Na robu stene gostimo Mateja Flisa, alpinista, športnega plezalca in gorskega reševalca, ki je leta 2000 kot član odprave Ski Everest stopil na vrh Mount Everesta in postal najmlajši Slovenec na strehi sveta. Pogovor odpre njegovo pot od prvih plezalnih izkušenj na Koroškem do najzahtevnejših sten in odprav v Himalajo. Dotaknemo se vzpona na Everest, pomena odprave Ski Everest in vprašanja, kako ta dosežek umeščati v širši kontekst slovenskega alpinizma, zlasti v primerjavi z zgodovinsko odpravo leta 1979. Matej Flis govori tudi o svojem nadaljnjem razvoju, plezanju v velikih stenah, izkušnjah iz Severne in Južne Amerike ter o sodobnem alpinizmu, ki se vse bolj oddaljuje od klasičnih himalajskih odprav. Poseben poudarek namenimo razmerju med športnim plezanjem in alpinizmom ter spremembam v pristopu, ciljih in vrednotah. Danes ostaja aktiven plezalec z jasnimi cilji. Med drugim zaključuje znamenito alpinistično trilogijo severnih sten Alp. Z njim se je pogovarjal Peter Mikša. ___ 🎧…
Miro Štebe – odprave, nesreča in Preizkušnje | Na robu stene
PoslušanoV tokratni epizodi serije Na robu stene gostimo Mira Štebeta, alpinista, gorskega reševalca in dolgoletnega novinarja, ki je s svojimi izkušnjami zaznamoval pomembno obdobje slovenskega alpinizma. Plezati je začel v zgodnjih sedemdesetih letih, konec desetletja pa se je kot član odprave odpravil na Tirič Mir (7708 m), najvišji vrh Hindukuša. Po vrnitvi je v Koglu doživel hudo nesrečo, ki je za daljši čas prekinila njegovo plezalno pot. Leta 1981 se je znova podal v odpravo, tokrat na Grenlandijo, kjer so s soplezalci dosegli izjemne rezultate – 25 osvojenih vrhov in 29 novih smeri. Odpravo je zaznamoval tudi dramatičen zaključek, ko zaradi slabega vremena helikopter ni mogel po ekipo. Devet dni so čakali v negotovosti, z omejenimi zalogami hrane. V tem času je Štebe doživel še eno prelomno izkušnjo – izgubo sluha. Svojo življenjsko pot in preizkušnje je pozneje opisal v knjigi Preizkušnje, ki je nedavno ponovno izšla. Pogovor odpira vprašanja vztrajnosti, tveganja, posledic nesreč in osebnih prelomov, hkrati…
Jože Zupan – Everest 1979, Himalaja | Stebri slovenskega alpinizma
PoslušanoV tokratni epizodi serije Stebri slovenskega alpinizma gostimo Jožeta Zupana – Juša, enega ključnih akterjev zlate dobe slovenskega alpinizma v sedemdesetih in osemdesetih letih. Spoznamo njegovo alpinistično pot od prvih vzponov nad Rimskimi Toplicami do najzahtevnejših sten doma in v tujini ter himalajskih odprav. Med drugim je sodeloval na odpravi na Everest leta 1979 in na Daulagiri leta 1981. V navezi s Frančkom Knezom je soustvarjal pomembno obdobje slovenskega alpinizma ter preplezal vrsto prvenstvenih smeri, med njimi Slovensko smer v Grand Jorasses, Steber Franca Jožefa v Triglavu in Orlovsko smer v Golerjevi peči. Posebej izstopajo njegove prve zimske ponovitve ter zahtevni vzponi v Alpah, Himalaji in Andih, vključno s smermi v Druju, Gaurišankarju in Huascaránu. Pogovor razkriva tudi njegovo delo z mladimi kot športni pedagog ter njegovo ustvarjalno, pesniško plat, ki jo je izrazil v zbirki Tukaj tam onkraj. Gre za pripoved o generaciji, ki je soustvarjala vrhunske dosežke slovenskega alpinizma,…
Gregor Kresal – drytooling, Sfinga, M9 | Stebri slovenskega alpinizma
PoslušanoV tokratni epizodi serije Stebri slovenskega alpinizma predstavljamo Gregorja Kresala, enega ključnih predstavnikov generacije, ki je v devetdesetih letih slovenski alpinizem popeljala v obdobje sodobnega kombiniranega plezanja, drytoolinga in vrhunskega prostega plezanja. Gregor je začel plezati sredi osemdesetih let in se hitro uveljavil s težkimi smermi v Julijskih Alpah in Kamniško-Savinjskih Alpah. V Loški steni je s prvenstveno smerjo Mali Koritniški medved nakazal prehod iz klasičnega zimskega plezanja v nove, kombinirane linije. V obdobju odličnih zimskih razmer je sodeloval pri nastanku številnih zahtevnih lednih slapov do težavnosti WI 7–, med njimi Ribomanija, Membrana in Tisa Direkt. V naslednjih letih je bil med pionirji drytoolinga v Sloveniji. Smeri, kot so Aqualung, Podstreha in VVZ, sodijo med prelomne vzpone, ki so dvignili tehnično raven do težavnosti M8 in M9. Leta 1995 je skupaj z Miho Kajzeljem opravil prvi prosti vzpon v znameniti smeri Obraz Sfinge v Triglavu, enem ključnih mejnikov…