Pod pokrovko

Pod pokrovko

Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
00:00
00:00

Povzetek epizode

Kislo zelje in kisla repa – nekoč predvsem hrana kmetov, delavcev in revnejših slojev, danes pa sta to vse bolj cenjeni živili, ki se vračata na sodobne krožnike. O fermentirani hrani se namreč govori vedno več, njene koristi za zdravje pa vse bolj zanimajo tudi strokovnjake. Kaj se pravzaprav zgodi, ko zelje ali repo skisamo? Zakaj fermentacija ni zgolj način shranjevanja hrane? In kako se kislo zelje znajde v družbi sodobnih probiotičnih prehranskih dopolnil? O vsem tem danes v oddaji Pod pokrovko, v kateri bomo slišali tudi, kako vse lahko uporabljamo kislo zelje, zakaj kisla repa morda ne dobi toliko pozornosti, kot si jo zasluži, ter zakaj bi morali obe živili pogosteje uvrščati na svoj jedilnik. Tadeja Bizilj je pred mikrofon povabila živilsko tehnologinjo in klinično dietetičarko Barbaro Zajc Tekavec, ki je zaposlena kot učiteljica strokovnih predmetov na BIC Ljubljana.

Epizode

291-

Kislo zelje in kisla repa - od hrane kmetov do sodobnega superživila

Kislo zelje in kisla repa – nekoč predvsem hrana kmetov, delavcev in revnejših slojev, danes pa sta to vse bolj cenjeni živili, ki se vračata na sodobne krožnike. O fermentirani hrani se namreč govori vedno več, njene koristi za zdravje pa vse bolj zanimajo tudi strokovnjake. Kaj se pravzaprav zgodi, ko zelje ali repo skisamo? Zakaj fermentacija ni zgolj način shranjevanja hrane? In kako se kislo zelje znajde v družbi sodobnih probiotičnih prehranskih dopolnil? O vsem tem danes v oddaji Pod pokrovko, v kateri bomo slišali tudi, kako vse lahko uporabljamo kislo zelje, zakaj kisla repa morda ne dobi toliko pozornosti, kot si jo zasluži, ter zakaj bi morali obe živili pogosteje uvrščati na svoj jedilnik. Tadeja Bizilj je pred mikrofon povabila živilsko tehnologinjo in klinično dietetičarko Barbaro Zajc Tekavec, ki je zaposlena kot učiteljica strokovnih predmetov na BIC Ljubljana.

17 nov. 2026
290-

Chef Davor Arnautović, Vila Muhr: Moj krožnik mora biti odraz tega, kjer delam in živim

Tudi Slovenija se poskuša približati svetovnim smernicam, da bi v svojo državo privabila turiste, ki so navdušeni nad gastronomijo in je ta eden njihovih motivov za obisk tuje države. Eden izmed načinov je seveda tudi uvrstitev slovenskih restavracij in kuharjev v gastronomske vodnike in na lestvice. Letos spomladi je tako vodnik Gault & Millau Slovenija 2026 prinesel zgodovinski mejnik za domačo kulinariko. Prvič doslej je bila Sloveniji podeljena najvišja ocena petih kap, hkrati pa je bilo rekordno število restavracij nagrajenih z najvišjimi priznanji. A ne samo restavracije, v ospredju so tudi osebe: priznanje za kuharskega mojstra prihodnosti je tako pripadlo Davorju Arnautoviću iz bohinjske Vile Muhr. Kakšne načrte ima za bohinjsko gastronomijo? Več v oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek. Foto: Tina Lamovšek, Radio Prvi

04 nov. 2026
289-

Kuhamo, pečemo, pražimo in tlačimo krompir

Vražja zel je ime, ki ga je krompir dobil v 16. stoletju ob prihodu iz Južne Amerike na staro celino. Od takrat smo ga več kot dobro sprejeli, je namreč eno najpogosteje uporabljanih živil v naših kuhinjah. Povprečno ga vsak prebivalec Slovenije poje okoli 78 kilogramov na leto. Za njegovo razširitev je v 18. stoletju z odloki o obveznem sajenju poskrbela habsburška vladarica Marija Terezija. Če morda niste vedeli – v Šenčurju stoji spomenik krompirju in Mariji Tereziji, ki je delo akademskega kiparja Janeza Pirnata. Tudi mi bomo danes v oddaji Pod pokrovko pripravljali različne jedi iz krompirja. Da boste imeli krompir s krompirjem in ne boste postregli zažganega praženega krompirja ali lepljivega pireja, bo poskrbel kuharski mojster Lojze Čop.

21 okt. 2026
288-

Tekstura hrane: Zakaj nam je všeč, ko hrana hrusta?

Zakaj nam je neka tekstura hrane prijetna, druga pa nas lahko popolnoma odvrne? Če bi recimo hrustljavi in sočni čips jedli v kašasti ali kakšni drugi neobičajni obliki, bi ga doživljali povsem drugače? In zakaj je lahko ista hrana za nekoga poslastica, za drugega pa nekaj, česar nikoli ne bi dal v usta? Tekstura hrane pomembno vpliva na to, kako jo doživljamo – od zvoka in občutka v ustih do predstave o svežini in kakovosti. Naše preference se oblikujejo že v otroštvu, nanje pa vplivajo tudi kultura, izkušnje in pričakovanja.

07 okt. 2026
287-

Kavno industrijo sestavljata dva svetova: komercialna in izbrana (oz. specialty) kava

V oddaji Pod pokrovko danes pogledamo globoko v skodelico kave. Ta je lahko za nekoga primarno hiter, priročen in učinkovit jutranji odmerek kofeina, za drugega pa skodelica arom in okusov, ki ga z nekaj domišljije morda celo odpeljejo v državo, od koder so pripotovala kavna zrna. Kakšna je razlika med t. i. komercialno na eni in izbrano (oz. specialty) kavo na drugi strani, se je pozanimala Darja Pograjc. *Oddaja je nastala v sodelovanju s STOW Coffee.

23 sep. 2026